Prijateljstva nam dajejo podporo, občutek pripadnosti in sprejetosti. Kaj pa, če je to prijateljstvo z nekdanjim partnerjem? Nedvomno ta odnos prinaša kar nekaj večjih izzivov, zato ga ne zmore vzpostaviti in ohranjati vsak. Kako sploh narediti prehod iz intimnega odnosa v prijateljstvo, za katerega je značilna določena mera čustvene intime? Kako se soočiti s čustvi ob razhodu in jih preoblikovati v manj intenzivna oz. prijateljska? Se vam zdi, da je to misija nemogoče? V nekaterih primerih ja, v drugih niti ne. 

Vsaka zase najbolje ve, ali se ji ohranjanje prijateljstva z nekdanjim partnerjem sploh zdi smiselno. Veliko vlogo imajo pri tem številni dejavniki, kot so: koliko časa smo v zvezi, starost, ali smo ustvarili družino, nerazčiščene zamere in konflikti, ali smo se razšli sporazumno, koliko stvari nas sploh še druži, kdo je prekinil odnos ... Skupek takšnih in drugačnih dejavnikov nas na koncu pripelje do odločitve, kako naprej. Nekateri odnos za vedno prekinejo in partnerja ne želijo ohraniti v svojem življenju, drugi pa ravno nasprotno. Ohranjanje zdravega odnosa po razhodu zahteva zrelost ter obojestransko zavedanje, kaj je v odnosu delovalo in kaj ne. Če smo zmožni videti, da nas je družilo tudi močno prijateljstvo, potem odnos lahko nadaljujemo na tej ravni, seveda pod pogojem, da vzpostavimo jasne razmejitve in da si nihče ne želi nadaljevati v romantični smeri. 

Ohranjanje prijateljstva z bivšim je zelo povezano tudi z motivacijo. Štirje ključni razlogi, zakaj ostajamo prijatelji z nekdanjim, so lahko: varnost, praktičnost, vljudnost in nerazrešena privlačnost. Seveda to ni značilno za vse pare, saj so nekateri razhodi tudi zelo boleči in polni nerazrešenih konfliktov. 

• Varnost: Zaradi prijateljstva se počutimo varne in izpolnjujemo potrebo po navezanosti, zato ni presenetljivo, da nekateri ostanejo z nekdanjim partnerjem prijatelji. Gre tudi za neke vrste sentimentalnost – skupna preteklosti je polna lepih trenutkov, zaupanja in uživanja v družbi drug drugega. Čustvena podpora, udobje in povezanost so močna motivacija za ohranjanje prijateljstva po razpadu partnerske zveze. 

• Praktični razlogi: Včasih nekateri ostanejo prijatelji z nekdanjim iz pragmatičnih razlogov. Morda jim koristi njegova finančna varnost, darila, moč ali pa so posredi praktični razlogi zaradi skupnih prijateljev, domačih živali ali otrok. Prijateljstva iz praktičnih razlogov navadno ne trajajo dolgo.

• Vljudnost: V nekaterih primerih si morda res ne želimo biti prijatelji, si pa želimo ostati vljudni in obzirni do občutkov nekdanjega partnerja. Za nekatere osebe je veliko lažje biti prijatelj, kot pa se zapletati v morebitne spore. Tudi takšna prijateljstva navadno ne trajajo dolgo. 

• Nerazrešena privlačnost: Kljub temu, da se to običajno ne konča dobro, si nekateri prizadevajo za vzdrževanje prijateljstva, ker še vedno gojijo romantična čustva. Morda so še vedno zaljubljeni in si nekdanjega partnerja ne morejo predstavljati z drugo osebo ali pa si sploh niso želeli, da bi zveza razpadla. 

Vzdrževanje prijateljstva je zelo pogosto le oklepanje preteklosti, v kateri nas še vedno zadržujejo le lepi spomini. Spustiti nekoga, do katerega smo nekoč gojili močna čustva, je ena od najbolj bolečih izkušenj v življenju. Ker smo kljub vsemu le ljudje, ki nas vodijo čustva, strokovnjaki predlagajo, da si po zaključku odnosa vzamemo šest mesecev do enega leta brez stikov, da bi nekdanjega partnerja v celoti preboleli. Šele nato ga lahko mirno vključimo v svoje življenje kot prijatelja, če si tega seveda še vedno želimo. Čeprav ne obstajajo pravilni ali napačni načini za soočanje z zaključkom odnosa, vztrajanje v preteklosti za vsako ceno ni najbolj pametno. Koristno se je zavedati, da se vsak zaključek zgodi z dobrim razlogom. To pa običajno vidimo šele takrat, ko se ozremo v preteklost in vidimo, da smo v tem trenutku natanko tam, kjer moramo biti. 

Viri: PsychologyToday