Privlačnost: 12 dejavnikov, ki določajo kemijo

Privlačnost je zapleten koncept, ki ga pogosto težko pojasnimo. Ni vedno jasno, kaj nas privlači k drugi osebi ali zakaj ne moremo prenehati razmišljati o njej. 

Zanimivo je tudi dejstvo, da je oseba, ki nam okupira misli, lahko naši prijateljici popolnoma nezanimiva. To kaže na individualnost privlačnosti, na katero vpliva več dejavnikov. Ko se ti dejavniki uskladijo, nastane "kemija". Privlačnost je torej večplastna, pojasnjuje klinična psihoterapevtka Lisa Lawless.

Več o dejavnikih, ki vplivajo na privlačnost pa si lahko preberete v nadaljevanju.

Vonj telesa igra veliko vlogo pri privlačnosti. Študija iz leta 2018 v Proceedings of the Royal Society B je pokazala, da določen vonj ženskega telesa zelo privlači moške, zlasti med ovulacijo. Daria Knoch, vodja študije, pravi: "Ženske z visoko ravnijo estrogena in nizko ravnijo progesterona so moškim po vonju najprivlačnejše." To hormonsko ravnovesje kaže na visoko plodnost, kar je iz evolucijskega vidika privlačno, ker poveča verjetnost rojstva otrok. Tudi vonji iz preteklosti, kot so tisti, povezani z lepimi spomini, lahko sprožijo privlačnost, še dodaja strokovnjakinja Jacqueline Fae.

Okus prav tako prispeva k privlačnosti. Med poljubljanjem si ljudje izmenjajo okoli 80 milijonov bakterij, a kljub temu se poljubljajo. Poljubljanje sproži sproščanje oksitocina in omogoča podzavestno preverjanje imunološkega odziva druge osebe. 

Študije kažejo, da ženske pogosteje preferirajo moške z globljim glasom, kar je še posebej izrazito neposredno pred ovulacijo. Biološka interpretacija tega fenomena se navezuje na povezavo med globokim glasom in potencialno rodnostjo zdravih potomcev. 

V širšem živalskem kraljestvu je globlji glas pogosto povezan z večjo telesno velikostjo in močjo, kar nakazuje robustnost genetskega materiala. Čeprav se to morda zdi trivialno, strokovnjakinja za pare Fae poudarja, da je imela številne stranke, ki so zavrnile potencialne partnerje zgolj na podlagi njihovega glasu, kljub začetni fizični privlačnosti.

Prehrana tudi vpliva na telesni vonj in s tem na privlačnost. Manjša študija iz leta 2017 je pokazala, da je heteroseksualnim ženskam bolj privlačen vonj znoja moških, ki jedo več sadja in zelenjave, v primerjavi z moškimi, ki uživajo rafinirane ogljikove hidrate. 

Različne študije kažejo, da je privlačnost močno povezana s hormonskim ravnovesjem. Na primer, študija v reviji Hormones and behavior je pokazala, da se ženske zdijo moškim najprivlačnejše med ovulacijo. Takrat so njihovi obrazi lepši in glas bolj 'milozvočen'. 

Hormoni, kot je testosteron, vplivajo na preference privlačnosti. Moške z višjo ravnijo testosterona bolj privlačijo ženske z izrazito ženstvenimi potezami, kot so velike oči, visoke obrvi in manjša čeljust. Te značilnosti so povečane pri ženskah z visoko ravnijo estrogena in visoko plodnostjo. 

Kljub temu, ženske z močnimi ženstvenimi potezami nimajo nujno preference do moških z visokim testosteronom. Pomembno je vedeti, da imajo testosteron tako moški kot ženske. Pri obeh spolih določa libido; višja raven testosterona pomeni večji libido. To se kaže v stopnji spolne želje, ki igra ključno vlogo v interakcijah in privlačnosti med partnerji. 

Biološka privlačnost je tako globoko zakoreninjena v hormonalnih signalih, ki določajo ne le fizični videz, ampak tudi reproduktivni potencial. Poleg estetskih preferenc vpliva hormonsko ravnovesje tudi na celoten biokemični profil posameznika, ki prispeva k edinstvenemu podpisu privlačnosti.

Prijaznost in altruizem, sicer etični in socialni konstrukti, imata pomemben evolucijski vpliv na medosebno privlačnost. Delovanje v korist drugih in izražanje empatije posameznika ne le da dela bolj simpatičnega, temveč tudi izboljšuje njegovo percepcijo kot privlačnega partnerja. 

Tim Phillips, psihiater z Univerze v Nottinghamu, je za The Independent pojasnil: "V preteklosti je bilo pomembno izbrati partnerja, ki je bil pripravljen in sposoben biti dober, saj je to pomenilo, da bo predan starš in partner." Ta povezava med altruizmom in spolno selekcijo se je skozi generacije utrdila in je v naši podzavesti zakodirana kot prednostna lastnost pri izbiri. Prijaznost signalizira sposobnost vzpostavitve trdne in podporne družine, kar je bilo ključno za preživetje vrste.

Raziskave kažejo, da nas privlačijo podobni ljudje, tako fizično kot osebnostno. Študija z Univerze St Andrews je razkrila, da nas privlačijo značilnosti naših staršev, saj jih povezujemo s pozitivnimi občutki kot prvimi skrbniki. Nadalje, raziskava v Proceedings of the National Academy of Sciences je pokazala, da so si zakonski partnerji genetsko bolj podobni od naključno izbranih posameznikov. Tudi članek v Psychological Science je ugotovil, da ljudem, ki so nam podobni, lažje zaupamo.

Vendar nas privlačijo tudi različni ljudje. Jacqueline Fae pravi, da njeni klienti s svetlo kožo in lasmi pogosto najdejo partnerje temnejše polti in las. To lahko ima biološko podlago. Za reprodukcijo je genetska raznolikost koristna. Primer je glavni histokompatibilni kompleks (MHC), ki je del imunskega sistema. Večja je razlika v MHC med partnerjema, večja je genetska variabilnost, kar pomeni večje možnosti za zdrave potomce. Privlačnost je torej kombinacija iskanja podobnosti za udobje in zaupanje ter različnosti za biološko prednost.

Ko ljudje dozorijo, bolje spoznajo sebe, kar vpliva na njihovo izbira partnerja. V zrelejših letih je večja verjetnost, da boste našli pravega partnerja, saj veste, kaj si želite. Starejši ljudje se osredotočajo na celotno sliko osebe, ne zgolj na fizični videz ali začetno spolno privlačnost. Zrelost je torej privlačna.

Določene obrazne poteze so splošno privlačne, npr. simetrija. Simetrični obrazi pogosto veljajo za znak dobre genetike in zdravja. Tudi povprečni in "preprosti" obrazi so pogosto privlačni, ker predstavljajo genetsko raznolikost. Poleg tega nas privlači tisto, kar nam je znano, zato se nam simetrični in standardni obrazi zdijo privlačni. Te preferencijo podkrepijo evolucijski signali in osebna percepcija.

Vir: zena.net.hr