Monogamija ni ena in edina, saj se od nje marsikdo odmakne vsaj enkrat v življenju, hkrati pa se zdi, da je vse težje dosegljiva. Dr. Roman Kuhar, sociolog, profesor in raziskovalec: "Družbene norme so se v primerjavi s časom pred dvajsetimi, tridesetimi in več leti zagotovo zrahljale ter postale bolj permisivne."

Sporazumno nemonogamni odnosi

Poleg klasičnih odnosov, pri katerih sta partnerja čustveno in spolno zavezana drug drugemu, obstajajo tudi sporazumno nemonogamni odnosi, ki lahko vključujejo več oseb oziroma so njihove meje drugače zasnovane, saj so prilagojene individualnim željam in potrebam posameznega para. In ali je takih parov danes več ali pa se o njih samo več govori? 

Previdni moramo biti pred prehitrimi zaključki, da monogamija v družbi, v kateri živimo, izgublja na pomenu razlaga tudi sociolog Roman Kuhar, a dodaja, da je vseeno prišlo do določenih sprememb: "Britanski sociolog Anthony Giddens, na primer, ugotavlja, da je rahljanje družbenih norm privedlo do tako imenovane plastične seksualnosti, kar pomeni, da je seksualnost danes osvobojena ene same funkcije – reprodukcije. Ta je še vedno povezana s seksualnostjo, a ni edini legitimni cilj seksualnosti." 

S tem, ko se je spremenilo naše doživljanje seksualnosti, so se spremenili tudi naši odnosi, ki so se bolj ali manj lahko odmaknili od tradicionalnih vrednot. "Giddens govori o tako imenovanih čistih razmerjih, ki so prav tako posledica rahljanja tradicionalnih, spolno rigidnih družbenih norm, po katerih je bila vloga moškega in ženske v partnerskem odnosu vnaprej določena in jasna do trenutka, "ko ju je ločila smrt". " A danes je bolj kot kadar koli prej v ospredju individualizem, saj iščemo, ker lahko, svojo idealno vlogo v razmerju ali več njih. 

Odprto razmerje, poliamorija, svingerstvo ... 

To, kar si želimo od odnosa, se lahko razlikuje od posameznika do posameznika, a kakor koli pogledamo, je pomembno, kako se počutimo v svojem odnosu. In nekateri se bolje počutijo v nemonogamnih odnosih, v katerih so njihove želje in potrebe izpolnjene in zadovoljene bolje kot če bi bili v odnosu samo z eno osebo, saj jih slednja ne more popolnoma zadovoljiti. A taki odnosi zahtevajo tudi veliko dela in napora. "Glede takih razmerij v družbi ne obstajajo jasno določene vloge in pravila, zato jih je treba ves čas postavljati, misliti, preverjati," pojasnjuje sociolog. Tudi v moderni družbi se namreč ne moremo v celoti osvoboditi. 

V odprtem razmerju, poliarmoriji in pri svingerstvu, je ključen dogovor, s katerim se morata dejansko strinjati oba in zato ne gre za prevaro ali izdajo, ampak nekaj, na kar sta pristala zavestno in na lastno željo. Partnerja gradita svoj odnos mimo pravil običajnega razmerja, a kljub temu drug drugemu še vedno postavljata meje, ki so zanju varne, udobne in sprejemljive. "Kakšen je ta dogovor, kaj je dovoljeno in kaj ne, je odvisno od vsakega para posebej."

Dogovori običajno vključujejo stopnjo iskrenosti, intimne povezanosti ter nenazadnje tudi v kakšni meri in kako so pripravljeni svojega partnerja deliti oziroma se seksualno in čustveno osvoboditi. "Osnovna razlika je v dejstvu, da omenjena partnerska oziroma seksualna razmerja za razliko od tradicionalnih partnerskih razmerij ne temeljijo na seksualni in/ali čustveni monogamiji oziroma ekskluzivnosti."

Ali smo ljudje monogamna bitja ali ne? 

"Obstaja vrsta teorij o tem, ali smo ljudje monogamna bitja ali ne, ampak kakor koli pojasnjujemo funkcijo monogamije, je ta vedno povezana z družbenimi vidiki organizacije seksualnosti v naši družbi. Rečeno drugače: v monogamiji ni nič biološkega. Lahko se seveda strinjamo, da je monogamija vrednota, ki ji želimo slediti iz moralnih, verskih ali drugih razlogov ... in v tem ne vidim nobene težave. A dejstvo je, da so možni tudi povsem učinkoviti dogovori mimo tega, pojasnjuje sociolog in ob tem poudarja: Ob tem pa se je treba zavedati, da smo vsi ujeti v razmerja moči in da tudi s komunikacijo lahko manipuliramo. Vsaka dogovorjena odprta zveza ni nujno utemeljena v demokratičnem, egalitarnem razmerju." To pomeni tudi, da ni nujno, da sta oba partnerja v resnici predana alternativni obliki razmerja in da sta se povsem enakopravno odločila, a sta vseeno iz takih ali drugačnih razlogov lahko pristala v njem. 

Kaj se spreminja? 

Sodobna tehnologija je zagotovo olajšala navezovanje takih in drugačnih stikov, hkrati pa je vplivala tudi na razmah instant užitkov. "Nekateri sociologi, na primer pokojni Zygmunt Bauman, je bil do teh trendov nekoliko skeptičen, češ da smo v sodobnosti z uporabo aplikacij za iskanje partnerjev izgubili umetnost ljubezni in da seksualnost danes ni samo osvobojena reprodukcije, pač pa je "prostolebdeča" in zanjo ni več potrebna partnerska zveza. Prevladujoča oblika družbene organiziranosti seksualnosti naj bi bili kratki stiki, iskanje užitkov brez dolgotrajnih medsebojnih zvez ... Ampak vsaj naše študentske raziskave tega ne potrjujejo," razlaga Roman Kuhar. 

Zakaj se ljudje odločajo za nemonogamne odnose?

Razlogov, zakaj se ljudje odločajo za take odnose, je zagotovo ogromno in so zelo individualni, pa naj si bo to radovednost, raziskovanje, neskončna možnost izbire, iskanje vse intenzivnejših dražljajev in tako naprej. "S sociološkega vidika zagotovo ni nepomembno dejstvo, da smo danes soočeni s kulturo individualizma in hkrati s permisivnostjo na področju seksualnosti," razlaga sociolog in poudarja: "Seksualnost je danes razumljena kot pravica in ljudje jo želijo izkoristiti. Poleg tega smo zaradi prej omenjenih družbenih procesov pluralizacije, ki trajajo že kar nekaj časa, soočeni s "kakofonijo možnosti" na področju seksualnosti. Skoraj vse je dovoljeno, dokler je utemeljeno na dogovoru in ni utemeljeno na nasilju."

"Vpeti smo v projekt nenehne izgradnje lastne osebnosti, ves čas smo izpostavljeni vprašanju "kdo sem jaz" – in ves čas oblikujemo in gradimo odgovor na to vprašanje. Seksualnost je zgolj eno od orodij pri oblikovanju odgovora na to vprašanje. Z njo dosegamo svojo edinstveno individualnost."

Kdaj so lahko alternativni odnosi uspešni?

Netradicionalna oziroma alternativna razmerja so lahko funkcionalna ali nefunkcionalna, kar je v resnici odvisno predvsem od tistih, ki so v tovrstnem razmerju. Vsekakor pa je komunikacija med partnerjema še vedno ključnega pomena, če hočemo priti do enakega cilja – skupnega zadovoljstva in izpolnitve.

"Kadar temeljijo na egalitarni komunikaciji in na jasnih pravilih, ki jih vse osebe, vključene v tako razmerje, spoštujejo. In, seveda, takrat, kadar netradicionalna razmerja niso kompenzacije, potlačitve ali zgolj obupen poskus krpati že tako nedelujoče razmerje. Ljudje smo komplicirana bitja; težko je biti sam, a težko je biti tudi v kakršnem koli razmerju. Brez intenzivnega vlaganja vanj ne gre. Nič ne pride samo od sebe in nobeno kosilo ni zastonj."