Se vam zdi, da partnerja ljubite manj kot nekoč? To ni nujno slab znak

Mnoge ženske se po letih zveze ustrašijo trenutka, ko ugotovijo, da partnerja ne pogrešajo več tako obupano kot nekoč, da jim srce ne bije več pospešeno ob vsakem sporočilu in da je odnos postal bolj miren.

Toda psihologi že dolgo opozarjajo, da začetna zaljubljenost ni enaka dolgoročni ljubezni. Raziskovalci razlikujejo med tako imenovano strastno ljubeznijo, ki je značilna za začetek odnosa, ter spremljevalno oziroma zrelo ljubeznijo, ki se razvije pozneje.

Strastna ljubezen je povezana z intenzivnimi čustvi, idealiziranjem partnerja in močno željo po bližini. Spremljevalna ljubezen pa temelji na zaupanju, prijateljstvu, občutku varnosti in medsebojni povezanosti.

Po teoriji ameriškega psihologa Roberta Sternberga ljubezen sestavljajo trije elementi: intimnost, strast in predanost. Razmerje med temi elementi se skozi leta spreminja. Strast pogosto ni več tako intenzivna kot na začetku, lahko pa se povečata intimnost in občutek pripadnosti.

Zato številni pari po desetih ali dvajsetih letih ne poročajo o enaki zaljubljenosti kot na začetku, poročajo pa o globlji povezanosti in večjem občutku varnosti.

Morda partnerja res ne gledate več z enakimi očmi kot pred desetimi leti. To pa ne pomeni, da se oddaljujeta.

Nasprotno, dober znak je, če:

partnerju poveste tudi stvari, ki bi jih drugim zamolčali,

se ob njem počutite varno,

veste, da vam bo stal ob strani v težkih trenutkih,

lahko skupaj preživita povsem običajen dan in se ob tem dobro počutita,

mu zaupate tudi takrat, ko se ne strinjata.

Takšni občutki so značilni za zrelo ljubezen, ki je običajno veliko stabilnejša od začetne zaljubljenosti.

Raziskave terapevta Johna Gottmana kažejo, da uspešni pari niso nujno tisti, ki nimajo konfliktov. Veliko pomembnejše je, da ohranijo prijateljstvo, spoštovanje in čustveno povezanost.

Po njegovih ugotovitvah odnose najbolj krepijo majhni vsakodnevni trenutki povezanosti: zanimanje za partnerjev dan, skupni rituali, izražanje hvaležnosti in občutek, da smo drug drugemu pomembni.

Prav zato je lahko odnos, v katerem ni več toliko ognjemeta, še vedno zelo srečen in trden.

Občutek manjše zaljubljenosti ni razlog za paniko. Več pozornosti pa velja nameniti situacijam, ko izginejo tudi:

zanimanje za partnerja,

pogovori,

naklonjenost,

spoštovanje,

želja po skupnem preživljanju časa.

V takšnih primerih težava ni v tem, da so izginili metuljčki, ampak da se je zmanjšala čustvena povezanost.

Viri: The Gottman Institute