Od moških se pogosto pričakuje, da bodo izpolnjevali domnevno tradicionalne vloge, ki so pogosto povezane z neodvisnostjo, močjo, pogumom, nadzorom, uspehom tako v odnosih kot tudi na delovnem mestu in ostalih družbenih sistemih. A nekateri moški se zaradi različnih razlogov (ki pogosto segajo v najzgodnejša leta njegovega odraščanja) ne morejo v celoti izraziti in potrditi teh pričakovanj, zato se zavedno ali ne zatečejo v pasivno agresijo. V okviru nezavednega vedenja takšen moški ne zmore učinkovito komunicirati in izražati čustev, zato jih raje zavije v celofan, da zgledajo bolj sprejemljiva – zanj in za bližnje. Žal so nekatere ženske v odnosih še vedno hvaležne, da imajo (navzven) ljubečega partnerja, ki nima težav z jezo, po drugi strani pa vsaj na začetku ne prepoznajo njegove temne plati, ki se kaže v obliki pasivne agresije. V tem kontekstu bi moralo biti bolj prisotno zavedanje, da pasivna agresija ni neškodljiva, saj v nekaterih (skrajnih) primerih vodi v trajen vzorec čustvene zlorabe. 

Najpogostejša vedenja pasivno agresivnih moških

Zadušljiva tišina in ignoriranje

Eno najpogostejših oblik pasivne agresije bi lahko poimenovali namerna tišina, potlačena zamera, zanjo pa uporabljamo tudi izraz 'tihe maše'. Moški s tem na neverbalen način izraža svoje nezadovoljstvo, nestrinjanje, užaljenost, odpor in ostala čustva, ki se prebudijo ob konfliktnih temah. Na ta način stopnjuje napetost vse do izbruha partnerke, ali pa se na ta način izogiba konfliktom in s tem odgovornostim. Takšen moški v razmerju ne izraža svojih potreb odkrito, ampak je raje tiho, kar lahko razumemo tudi kot neke vrste upiranje in kazen za partnerko. V kontekstu spolnosti se takšno vedenje kaže skozi odklanjanje spolnih odnosov in telesne naklonjenosti.

Lažne obljube in odlašanje 

Eden od izrazov pasivne agresije je tudi, da moški reče eno, dela pa povsem nekaj drugega. Pogosto se s partnerko strinja, obljublja, potrdi njene želje in načrte, a že naslednji trenutek dela čisto v nasprotju s tem. Zanj je značilno pasivno upiranje, namerno odlašanje, zamujanje, sprenevedanje. Tega nisem nikoli rekel. Sva se res to zmenila? Nisem vedel, da je to že danes. Pri tem kot sredstvo manipulacije in nadzora uporablja tudi čas in s tem frustrira in razburja partnerko, ki mu najpogosteje očita pomanjkanje odgovornosti in neresnost. Pri konfliktnih temah se s partnerko navidezno strinja, samo da bi se izognil prepiru. 

Iskanje izgovorov

Da bi opravičil pomanjkanje odgovornosti ali nesprejemljivo vedenje, bo pasivno agresivni moški vedno našel nešteto izgovorov, izmišljenih ali resničnih. Vedno zamuja, ker nima občutka za čas. Ne zna povedati, kaj ga moti, ker je tako naučen od doma. Nikoli ne pomaga pri gospodinjskih opravilih, ker je naučen od mame, da je to delo za ženske. Nikoli si ne vzame časa za odnos, ker si mora vzeti čas za moške kolege, sicer mu bodo zamerili. S to taktiko samo preusmeri pozornost z nekega problema stran od sebe in pri tem ne predlaga rešitve. 

Negativni humor in sarkazem

Moški se pogosto šalijo in dražijo, saj je to njihov način interakcije, kar je pozitivno, če to izvaja na konstruktiven, zdrav način. S tem razblinja napetost, izboljšuje razpoloženje in ustvarja večjo povezanost. Pasivno agresivni moški pa uporabljajo temni humor in provokacije kot sredstvo za izražanje jeze in zamer, da bi s tem pridobili moč in nadzor. Zlasti sarkazem je pogosto uporabljen kot zahrbten način izražanja sodbe, prezira, obsojanja ali omalovaževanja. Ko se partnerka pritoži, da je presegel mejo, se pasivni agresor umakne in trdi, da je nedolžen: Samo šalim se. Zakaj jemlješ vse tako resno? Sploh ne razumeš mojega humorja. Če se v razmerju to stalno ponavlja, je negativni humor oblika čustvene zlorabe.

Prikrita sabotaža 

Ena od najbolj uničujočih oblik pasivne agresije je le navidezno sodelovanje v odnosu, obenem pa tudi prikrito sabotiranje skupnih prizadevanj. Možni razlogi za takšno vedenje so številni in segajo vse od maščevalnosti, ljubosumja, želje po neuspehu partnerke, želje po ustvarjanju nevzdržnih razmer v odnosu. Takšen posameznik ima velike težave z jezo, ki je ne zna izraziti na zdrav in konstruktiven način, zato jo potlači. Sčasoma se v njem nabere toliko zamer in napetosti, da začne to odigravati skozi pasivno agresijo, ki jo v tem primeru lahko imenujemo že očitno čustveno nasilje. Gre za izdajo in zlonamerno igro moči. 

Čeprav se fizično nasilje v odnosu jasno vidi na telesu, je pasivna agresija na prvi pogled nevidna. Kljub temu, da se v vsakem odnosu kdaj pa kdaj pojavljajo opisane oblike pasivne agresije, nenazadnje smo vsi samo ljudje, stvar postane problematična takrat, ko je pasivna oblika trajen vzorec vedenja. Ženska v takšnem odnosu začne sčasoma dvomiti vase in izgubljati samozavest. Pomembno je odkriti ponavljajoči vzorec tega vedenja, ki ga nikakor ne smemo tolerirati. V tem primeru je odgovornost partnerja, da ozavesti svoje vedenje in se neprijetna čustva nauči izražati na zdrav in sprejemljiv način. Takšni moški so pogosto odraščali v družini, kjer je bila pasivna agresija običajna; zelo verjetno so jo opazovali v odnosu med staršema ali pa so je bili s strani staršev deležni sami. A ko odrastemo, imamo vse mehanizme, da s takšnimi nefunkcionalnimi in škodljivimi vzorci vedenja in čustvovanja tudi prekinemo. 

Vir: PsychologyToday