V svoji najlepši obliki naj bi ljubezen vključevala vzajemno nežnost, skrb, nego, podporo, spoštovanje in tako naprej, medtem ko je toksična ljubezen daleč stran od tega. Pogosto nas lahko vodi v čustveno stisko in nas samo še bolj oddaljuje od boljšega življenja, o katerem nenehno sanjarimo.  

Zakaj? 

Toksična ljubezen navadno vključuje dramo, veliko drame, kaos in nenehne turbulence, sočasno pa v mnogih filmskih scenarijih igra dominantno vlogo s srečnim koncem. Normalna ljubezen običajno nima dovolj vznemirljive vsebine, ki bi nas za dalj časa prikovala za zaslone ali knjige in nas napolnila z norim adrenalinom. Ob tem pa obstaja še mnogo dejavnikov, zaradi katerih nas lahko privlači in premami, pa naj si bo za to krivo naše otroštvo, ogromna mera tolerance, naivnega upanja ali samo nenehno iskanje nove doze dopamina. 

Čustvena intezivnost

Dramatični vzponi in padci, ki jim sledijo, so skoraj stalnica v toksičnem razmerju. In ravno ti hudi padci naredijo vzpone še višje, slajše in polne vznemirjenja ter strasti. Ta intenzivna čustva nas vodijo iz nebes do pekla in spet nazaj, česar se lahko hitro navadimo in postanemo zasvojeni z odnosom, ki ga razumsko nočemo. Podobno, kot bi verjeli, da ljubezen mora tudi boleti, če je prava. 

Ta nenehen čustveni vrtiljak je običajno rezerviran za toksične odnose, za katere lahko verjamemo, da so polni strastne ljubezni, v resnici pa je v ozadju ogromno nepotrebne bolečine. Slednja se lahko sčasoma spremeni v trpljenje, medtem ko so nove epizode nepopisne sreče vse redkejše in se počasi umikajo iz programa.  

Negotovost 

Stabilnost, zanesljivost in rutina niso domena toksičnih odnosov, zato nas neprestano držijo v šahu. Nepredvidljive situacije in nepričakovani preobrati nas vznemirjajo, dvigujejo, hkrati pa nas tudi spravljajo v obup. To so prave filmske zgodbe, o katerih bi lahko pisali knjige z naslovom Neverjetno, a je vse res ... Le da je konec v resničnosti večkrat drugačen od tistega, ki si ga mi želimo, če predolgo konzumiramo ta strup. Toda vseeno vztrajamo in vztrajamo do zadnjega slabega dejanja, ki bi nas lahko predramil iz opoja, a le za kratek čas, saj potem spet pozabimo in pišemo nepotrebna nadaljevanja. Strah pred neznanim in tveganje z upanjem, da bo tokrat res uspelo, vse to in še več nas zadržuje v tem razburkanem oceanu in negotovosti, saj kopno nikoli ni videti predaleč. Samo še malo, medtem ko je naša knjiga vse bolj obsežna in spominja na kriminalko ali tragično dramo. 

Neustavljiva privlačnost

Močna privlačnost je pogosta v toksičnem razmerju, saj poleg kemije deluje še naša podzavest, ki nas vleče v objem našega ječarja. Želimo si ga brez utemeljenih razlogov, saj je v ozadju vedno še nekaj drugega, nekaj, kar ne zaznavamo na prvo žogo, a čutimo, da si ga želimo. In to znova in znova, svojo dozo, s katero kršimo vsa pravila in se predajamo vznemirljivim doživetjem. Preplavljeni z intenzivnimi in ekstremnimi čustvi ter variiranje od ene skrajnosti do druge, že vse to dela naš odnos drugačen in poseben, tudi v spalnici. 

Čustvena manipulacija

Čustvena manipulacija je vsekakor prisotna v toksični ljubezni, ki nam zamaje realni pogled na dogajanje in skriva še tako očitna dejstva pred nami, da začnemo prej ali slej verjeti, da smo mi tisti, ki smo problematični. 

Od tega, da nismo dovolj dobri, da vidimo, mislimo in čutimo narobe, da so naše želje in potrebe smešne, da smo preobčutljivi, nori in še in še, kar poslušamo od nekoga, ki naj bi nas imel edini rad, ker smo tako slabi in je z nami po njegovo vse narobe. 

Spretne igre, strategije in taktike pa niso namenjene ohranjanju ljubezni, ampak temu, da nehamo zaupati sebi, lastni intuiciji, pomislekom in dvomom. Gre za vrhunsko igro manipulativnih oseb, ki nas prepričujejo, da je naša ljubezen, ki nas veže, posebna, drugačna, unikatna in tako močna, da je ne bodo uničili niti njihovi vse pogostejši prekrški. In slednje smo po njihovem prepričanju krivi tako ali tako mi sami.   

In nismo krivi, ampak smo odgovorni, da poskrbimo zase, in sicer tako, da odidemo iz toksične zveze, ki nas počasi, a zanesljivo ubija. Ljubezen ni uničujoča, ljubezen ni polna bolečine, ljubezen ni enostranska, ljubezen ni maščevalna, ljubezen ni hudobna in vse to že vemo ... Zdaj si moramo samo še priznati, da je prišel čas, da spremenimo svoj vzorec in se pozdravimo.