Čustveni vihar nas lahko pripelje do neracionalnih odločitev, ko se odločamo na podlagi svojih nefunkcionalnih prepričanj, da je prava ljubezen vznemirljiva, strastna in je lahko povezana tudi z bolečino. V teh primerih pa ne gre za običajno bolečino, ampak za preteklo travmo, ki jo tako radi znova in znova obujamo v slabih razmerjih. 

Domača bolečina ni obliž za stare rane  

Skušnjava po tem, da bi obudili staro ljubezen, je potencialno lahko zelo škodljiva, če je šlo za toksični odnos, v katerem smo bili ranjeni, ne samo enkrat, ampak večkrat. Krvavečih ran pa nam zagotovo ne bo zacelil partner, ki jih je povzročil in tudi zakaj bi potrebovali od njega obliž, za katerega že zdaj vemo, da ne bo dolgo zdržal? Če se želimo resnično pozdraviti, se moramo najprej sami zaceliti in spremeniti vzroce, ki ogrožajo naše zadovoljstvo in pristno veselje v odnosu.  

Ne iščite sreče tam, kjer ste bili nesrečni 

Čeprav se zdi mamljivo, da bi svojo nesrečo spremenili v skupno srečo, se to ne bo zgodilo, če jo iščemo na napačnih mestih. Nekdo, ki je bil z nami samo v dobrem, za slabo pa je znal poskrbeti kar sam, zagotovo ni dobra partija na daljši rok. Z njim namreč ne bomo oživeli samo lepih plati zveze, ampak tudi tiste, ki jih nočemo več doživeti. 

Pozabite na lahek izhod

Marsikdaj si želimo ubrati bližnjico, ki nam mogoče tisti trenutek predstavlja lažji izhod, da bi se izognili neprijetnim občutkom, od osamljenosti, krivde, sramu, bolečine, jeze do strahu, a navidezno lažja pot nas ne bo pripeljala tja, kamor hočemo – na boljše. Sprijazniti se moramo, da nas čaka še veliko dela na sebi, da nam bo na koncu uspelo. Pomembno je, da le sledimo lučki na koncu tunela, tudi takrat, ko bi najraje odnehali, ker se zagotovo izplača iti naprej. 

Prekinite začaran krog zlorab

Če se bomo vrnili nazaj, v odnos poln čustvenih, psiholoških ali celo fizičnih zlorab, bomo vse še enkrat, dvakrat, morda v nedogled ponavljali. Toksični partner redko spremeni svoje vedenje, večinoma le začasno, da bi spet pridobil nadzor nad nami. Zakaj bi tvegali, če lahko za vselej prekinemo s tem trpljenjem in preostanek svojega življenja preživimo brez strahu pred takšnimi in drugačnimi udarci. 

Igranje z lastnimi čustvi

Ne bi nam smelo biti vseeno za to, kako se počutimo v odnosu in v toksičnem bomo skoraj zanesljivo utrpeli čustveno škodo. Nenehno izpostavljanje tej toksičnosti pa lahko povzroči neskončno dvomov v lastno vrednost, anksioznost, depresijo in v hujših primerih tudi posttravmatsko stresno motnjo. To pa je zagotovo cena, ki je ne bi smeli plačati za ljubezen.

Nazadovanje in izgubljene priložnosti 

Mogoče mislimo oziroma si bolj želimo, da bomo s trudom, potrpljenjem in z visoko mero tolerance svoj odnos spremenili v zgodbo s srečnim koncem, a kvečjemu bomo zapravili čas za druge priložnosti, kjer resnično obstaja potencial za to, po čemer hrepenimo – ljubezen v pravem pomenu besede. Ni se nam treba odreči lastnemu dostojanstvu, spoštovanju in dobri samopodobi, le za to, da bi ljubili nekoga, ki si tega ne zasluži, hkrati pa nam jemlje življenjsko energijo. To pa je tudi dovolj dober razlog, da se osvobodimo slabega in se naučimo govoriti NE vsem, za katere vemo, da bi jim morali to že zdavnaj reči. Čas je, da se odločimo zase.