V partnerskih odnosih je ta problem zelo pogost. Oseba izgovori besede, ki jih sploh ne misli. Se ti zdijo znane besede »bova šla v gledališče, bova šla na potovanje, bova imela otroke itd.«? Čez par dni ali tednov pa ne duha ne sluha o tem. Oseba je ustvarila pričakovanje o skupnem življenju, o lepi prihodnosti, nato pa izginila v noč. Kaj je krivo za to?

Pogosto opravičilo je, da so v tistem trenutku res tako mislili, nato pa so spremenili svoje mišljenje. V veliki večini primerov ga niso, zgolj »nakladali« so. Gnala jih je tako močna želja po tem, da bi osvojili osebo, da so pozabili na vse. Gre za primer sebičnosti, taki ljudje ne pomislijo na čustva druge osebe. Takim ljudem ne gre zaupati in tako dejanje stalno ponavljajo.

Nekatere v veliko govorjenje privede sprememba okolja. Ko so brez stika z realnostjo, se jim zdi, da so zmožni vsega, nato pa jih realnost prizemlji in pozabijo na izrečene besede. To je velik problem, ker taki ljudje tega ne delajo namenoma, ampak vseeno to naredijo. Kljub temu, da nameni niso bili slabi, taka dejanja vedno izpadejo slabo. Če oseba nekaj govori, potem pa tega ne izpolni, ji na koncu ne verjamemo več.

Neizpolnjena pričakovanja so tista, ki nas ubijejo.

Ob neizpolnitvi se ustvari jeza, ki je povsem upravičena. Iz tega razloga se lahko pojavijo zamere in obsojanje, saj lahko besede močno prizadenejo. Kako ne pričakovati nečesa, če nam nekdo to reče? Ali je rešitev v tem, da smo nezaupljivi do vseh? To je žal zelo pogosta posledica. Ampak, ali si želimo živeti tako? Dvomiti v vsako besedo, ki nam je izrečena? Se spraševati, ali je v resnici mislil tako ali se mu lahko odpremo? Ali bomo spet prizadeti? Ni čudno, da je toliko čustveno prizadetih ljudi, če pa ljudje nič ne pomislijo, preden izrečejo besede o skupnem življenju.

To predvsem velja za moške, saj smo ženske vseeno bolj pazljive pri besedah. Morda se zato, ko pridejo takšne besede iz ust žensk, moški ustrašijo in zbežijo. Kot da so naše besede zlato, moški pa lahko govorijo, kar hočejo. Pa vendar bi bilo nepošteno posploševati, tudi nekatere ženske govorijo in govorijo, potem pa ničesar ne uresničijo. Prizadete so lahko tako ženske kot tudi moški.

Sama ne želim živeti v svetu, v katerem bi dvomila v vsako izrečeno besedo. Dvom nas razjeda in ne dovoljuje, da bi srečno živeli. Želim si, da bi vsakdo premislil, preden bi izrekel določene besede. Dokler ne mislimo resno z neko osebo, ji enostavno ne prodajamo predstav o skupnem življenju. Če nekaj rečemo, pa to tudi izpolnimo. Lepše je živeti v svetu, kjer ljudem lahko zaupamo in se jim odpremo. Besede niso nepomembne, zato pazimo na njih!