Zasvojenost z odnosi, znana tudi kot zasvojenost z ljubeznijo ali soodvisnost, lahko močno vpliva na naše doživljanje partnerja in samega odnosa, še posebej, če smo pripravljeni potrpeti več, kot je treba. Vztrajanje in še enkrat vztrajanje, ne glede na vse in kljub vsemu, da bi dobili to, kar hočemo – svojo drogo, ki jo občutimo kot ljubezen, nas običajno vodi v pogubo. 

Preplavljeni z močnimi in intenzivnimi čustvi, pozabljamo, da smo pravzaprav v tem odnosu nesrečni in da nas partner drži v šahu, ker si ne zaupamo. Zakaj bi verjeli svojemu srcu, ki nas tiho opozarja, da trpi, če je na drugi strani oseba, ki vztraja pri tem, da nas ljubi, istočasno pa nam povzroča bolečino. Je to res ljubezen, ki si jo želimo?  

Razumevanje zasvojenosti z odnosi 

Neizmerno hrepenenje po ljubezni in potrditvi je bilo in še vedno ostaja neizpolnjeno, zato smo pripravljeni plačati res visoko ceno, vse le za to, da bi imeli ljubezen, za katero smo mogoče nekoč bili prikrajšani. In ravno zaradi tega se mimogrede znajdemo v nefunkcionalnih in toksičnih odnosih, celo takrat, ko se zavedamo škodljivih posledic in je v teoriji marsikaj jasno, ostaja naša kompulzivna potreba po ljubezni in sprejetosti, močnejša od pravih dejstev in resnice. Slednja pa ni ravno lepa, zato jo raje odmislimo in pozabimo nanjo, ker mislimo, da nujno potrebujemo svojo drugo polovico. Naučeni smo, da moramo imeti radi, kot smo nekoč imeli radi svoje starše, saj smo jih potrebovali, da bi sploh lahko preživeli in to ne glede na to, kako so ravnali z nami. 

Zgodovina se ponavlja 

Zgodnje življenjske izkušnje so nas oblikovale in nam vsilila prepričanja o ljubezni, intimnosti in lastni vrednosti. Če so bile slabe, od zanemarjenja, zapuščanja do nasilja, lahko še vedno iščemo svojo potrditev v podobnih odnosih z namenom, da bi končno zapolnili to praznino. A iščemo jo pri napačnih ljudeh, običajno ravno pri tistih, ki nam tega ne zmorejo dati. Nerazrešena čustvene težave v teh primerih večkrat želimo razrešiti v svojih partnerskih odnosih, kar nas lahko pahne tudi v odvisnost od njih. V kombinaciji z občutki manjvrednosti in strahom pred zavrnitvijo oziroma zapuščenostjo pa smo marsikaj pripravljeni narediti, da bi si priborili ljubezen svojega partnerja. In napaka je že v besedi, priboriti si ljubezen, ker za ljubezen se ni treba spremeniti v njenega sužnja. 

Prihodnost je lahko drugačna 

Premagovanje zasvojenosti z odnosom zahteva delo na sebi in dobro mero samorefleksije. Najprej si moramo sploh priznati, da imamo težavo in prepoznati svoje vzorce vedenja, ki nas zadržujejo v toksičnem razmerju. V pomoč nam je lahko dobra podporna mreža, raznorazne skupine, naši bližnji, prijatelji in ljudje, ki jim lahko zaupamo ter nam bodo lahko dali bolj realen pogled na naš odnos in potrdili to, kar nekje v sebi že vemo, da moramo prekiniti to odvisnost. Osredotočiti se moramo nase, na reprogramiranje svojih slabih vzorcev, pri čemer nam lahko pomaga tudi ustrezna terapija. Z odpravljanjem temeljnih vzrokov in grajenjem zdrave samopodobe si lahko povrnemo to, kar nam je bilo mogoče odvzeto, ljubezen do sebe.