Nenavadni znaki, ki razkrivajo, da se vaš zakon bliža koncu

Vzdrževanje stabilnega in izpolnjujočega zakonskega življenja je kompleksna naloga, ki jo zaznamujejo številni izzivi. Kljub globoki želji po trajni in pristni ljubezni se statistike razvez povečujejo, kar nakazuje na širjenje in raznolikost vzrokov, ki vodijo do razpada partnerske skupnosti. Od nezvestobe, ki zamaje temelje zaupanja, do postopnega upadanja medsebojne privlačnosti in neustavljivega občutka nezadovoljstva z dinamiko znotraj zakona. Ključna je tudi pomanjkljiva ali popolnoma prekinjena komunikacija, ki preprečuje učinkovito reševanje sporov in kopiči nerešene težave, dokler ne prerastejo v preveliko breme. 

Raziskave, izvedene v zadnjih letih, so razkrile tudi nekatere presenetljive kazalnike, ki daleč presegajo očitne konflikte in namesto tega nakazujejo, da so vzorci, ki se oblikujejo že v otroštvu in zgodnji mladosti, lahko subtilni, a močni napovedniki zakonske stabilnosti.

Psihologi so izvedli serijo testov, da bi ugotovili, ali je mogoče napovedati razvezo na podlagi fotografij iz otroštva in mladosti. V eni študiji so raziskovalci preučevali slike iz fakultetnih letopisov in ocenjevali intenzivnost nasmeha na lestvici od 1 do 10. Ocena je temeljila na analizi raztezanja dveh mišic: tiste, ki stiska ustnice, in tiste, ki povzroča gube okoli oči. Pokazalo se je, da se nihče izmed posameznikov, katerih nasmeh je bil ocenjen z 10, ni razvezal. V nasprotju s tem se je med tistimi z bolj mrkim izrazom razvezal vsak četrti posameznik. Če poenostavimo: nasmeh, ki izvira iz globljega zadovoljstva ali odprtosti do sveta, naj bi nakazoval vašo dolgoročno pripravljenost na ustvarjanje ter vzdrževanje stabilnih in srečnih zakonskih odnosov.

Raziskave kažejo, da se večina parov, ne glede na spol, vede po vzoru svojih staršev, še posebej po vzoru svojih mater. Sociologi so preučevali vedenje 7000 ljudi in odkrili zaskrbljujoč vzorec. Če je mati, ko so bili otroci odrasli, vstopila v novo zvezo – bodisi nov zakon ali zgolj novo resno partnersko zvezo – se je tudi njena odrasla hčerka, in pogosto tudi sin, po vsej verjetnosti obnašala enako, kar pomeni, da je po prekinitvi dolgotrajne zveze tudi sama iskala novega partnerja ali sklenila nov zakon. To kaže na globok vpliv, ki ga ima materino vedenje na oblikovanje in razumevanje odnosov pri otrocih. Ne gre le za opazovanje, ampak za notranjo ponovitev vzorcev, ki se zdijo normalni ali pričakovani na podlagi domačega okolja. 

Eminentni psiholog John Gottman, pionir na področju raziskovanja partnerskih odnosov, je identificiral 4 specifične vzorce komunikacije, ki po njegovih ugotovitvah najbolj zanesljivo napovedujejo razpad zakonske zveze. To so prezir, defenzivnost (postavljanje se v vlogo žrtve), kritiziranje in izogibanje konfliktom oziroma stonewalling. 

Slednji se morda zdi nedolžna strategija za ohranjanje miru v hiši, saj partner namerno ignorira konflikte in zavrača sodelovanje v razpravi. V resnici pa gre za izjemno nevarno prakso, saj se neodprte teme in nerazrešene frustracije kopičijo. Medtem ko se verbalne razprave in občasni prepiri na prvi pogled zdijo destruktivni, so v resnici ključni mehanizmi za reševanje težav in krepitev razumevanja med partnerjema. Omogočajo izražanje mnenj, kompromis in naposled – rast odnosa. Ko se te situacije sistematično ignorirajo, to ustvarja plodna tla za globlje nezadovoljstvo, nerazumevanje in čustveno distanco, ki lahko postopoma erodirajo temelje zakonske zveze do točke, ko so poškodbe nepopravljive.

Vzorec negativnega odnosa moža do prijateljic svoje žene je še en subtilen, a močan napovednik zakonske stabilnosti oz. bolje rečeno nestabilnosti. V raziskavi, ki je zajela 373 parov in je spremljala njihovo zakonsko zvezo v obdobju 16 let, so bile ugotovitve zgovorne: 46% teh parov se je ločilo pred ali ob dopolnjenem šestnajstem letu zakona. Posebno zanimivo in alarmantno pa je bilo dejstvo, da je že v prvem letu zakonske zveze kritiziranje ženskih prijateljic s strani moža pogosto 'napovedalo' kasnejšo prekinitev odnosa. 

Znanstveniki razlagajo ta fenomen z različno dinamiko prijateljskih vezi med spoloma. Ženska prijateljstva pogosto vsebujejo izjemno čustveno bližino in močno vzajemno podporo, ki trajajo skozi daljša obdobja in nudijo stabilen vir opore v življenju. Moška prijateljstva pa so, čeprav pomembna, pogosteje osredotočena na skupne dejavnosti in interese, kar pomeni, da so lahko bolj spremenljiva in manj intimna v čustvenem smislu. Preziranje in sabotiranje te ključne čustvene opore s strani partnerja lahko povzroči, da se ženska počuti izolirano in nepodprto, kar sčasoma ogrozi celotno zakonsko dinamiko in poglobi prepad med zakoncema, ki lahko pripelje do neizbežne razveze.

Psiholog Ted Huston je v študiji, objavljeni leta 2001 v reviji 'Interpersonal Relations and Group Processes', preučeval 168 parov v 13-letnem obdobju od sklenitve zakona. Njegove ugotovitve so izjemno presenetljive: pari, ki so se razvezali po sedmih ali več letih, so na začetku svojega zakona izkazovali kar eno tretjino več ljubezni in naklonjenosti kot pari, katerih zakoni so uspeli. 

To je predvsem posledica dejstva, da so se ti pari, ki so zvezo začeli z izjemno močnimi romantičnimi čustvi, soočali z veliko težavo pri vzdrževanju take visoke stopnje intenzivnosti občutkov. Pri parih, kjer ljubezen začne s počasnejšim tempom in se postopoma razvija, se ustvari bolj realistična in trajnostna podlaga za partnerstvo. Zato verjeli ali ne, zakoni, ki se začnejo z manj 'hollywoodske romance' ter imajo bolj umirjen, realističen in postopen razvoj ljubezni, imajo običajno veliko bolj obetavno in stabilno prihodnost, saj se lažje prilagodijo naravnemu razvoju odnosa.

Vir: zena.net.hr