Za večino je zaupanje vsekakor vrednota, ki si jo želimo. To je temelj zveze, saj je živeti v negotovosti grozno. Ne želimo živeti v stalnem strahu, kaj lahko povemo partnerju, v stalni skrbi, kje je partner oziroma ali je s kom drugim, saj nas to počasi uničuje. Želimo zaupati partnerju glede mnogo stvari. Želimo mu zaupati, da nas na službeni poti ne bo prevaral, zaupati, da ne bo izdal naših skrivnosti, zaupati, da bo sprejel odločitve, ki bodo v korist obeh itd.

Skušnjav je veliko, na posamezniku je, da se jih ubrani in upraviči zaupanje, ki ga polagamo vanj. Vsak je odgovoren za svoja dejanja, zato mora vsak razčistiti pri sebi, kako bo ravnal. Kako bi se počutil, če bi nekdo njemu to naredil? In še naprej, ali ga bo slaba vest razjedala? Le redki so ljudje, ki so povsem brezbrižni do teh vprašanj. Ljudje, ki jim je vseeno, kaj druga oseba dela oziroma kaj oni delajo njej. Za večino so taki občutki hudo breme.

Ko se zaupanje prekrši, je težko znova vzpostaviti zaupanje. Biti v zvezi z osebo, ki je enkrat že prekršila zaupanje, je eden izmed težjih izzivov, ki so ga zmožni le redki. Prav iz tega razloga je po varanju izredno težko vzpostaviti srečno zvezo. V glavi je neprestano vprašanje, kaj če bo partner znova prekršil naše zaupanje. Zveza s partnerjem, ki mu ne zaupamo, ni smiselna. Ne glede na čustva do partnerja si raje najdemo nekoga, ki mu lahko zaupamo. Negotovosti nas razjedajo in uničujejo zvezo. Če ne moremo sprejeti obstoječega stanja, je čas, da se premaknemo naprej.

Če partnerju ne zaupamo, je to očiten znak, da je v zvezi nekaj narobe. V srečni zvezi bi si partnerja morala zaupati in med seboj deliti svoja občutja in razmišljanja. Ljubosumnost v tem primeru odpade, saj smo s partnerjem iskreni in mu zaupamo, da ne bo zlorabil našega zaupanja. Žal pa so le redke zveze take. Ker partnerja ne želita izraziti svojih občutij, se pojavljajo laži, ker je to v tistem trenutku lažje, kot povedati resnico. Ne zavedata pa se, da ko pride resnica na dan, je ta še tisočkrat hujša, kot če bi bila povedana že na začetku.

Kot pri vseh stvareh v zvezi je najpomembnejše ravnovesje. Partnerja morata biti iskrena drug z drugim, deliti svoja občutja in si posledično zaupati. Le tako bosta oba živela srečno in polno življenje. V nasprotnem primeru pride do pretiranih omejevanj zaradi ljubosumnosti ali pa nenehne skrbi, kaj se dogaja, ko je partner sam. Zaupanje v partnerja, da nam bo povedal resnico, ne glede na to, kako težka je, je tisto, ki naredi zvezo močno in uspešno. Zveza, ki tega ne vsebuje, je žal obsojena na propad.