Kakšni so simptomi in znaki tesnobnih motenj? 

Tesnoba ima lahko mnogo obrazov, kaže pa se na različnih nivojih delovanja. Na čustveni ravni se pojavljajo strah, napetost, razdražljivost, čustveno nihanje in jokavost. Na miselni ravni nastajajo težave s koncentracijo, negativne misli (npr. "Zmešalo se mi bo. Ne morem več."). Na telesni ravni se pojavljajo pospešeno bitje srca, potenje, slabost, tresenje, cmok v grlu in napetost v mišicah. Na vedenjski ravni pa se pojavljata nespečnost ter izogibanje sprožilcem tesnobe – krajem, situacijam in osebam. O tesnobni motnji govorimo takrat, ko tesnoba traja dolgo ali večino časa, je intenzivna in se pojavlja v situacijah, ki takšnega odziva ne zahtevajo.

Kaj povzroča tesnobo? 

Zakaj tesnoba nekatere prizadene bolj kot druge, še ni popolnoma znano. K razvoju tesnobne motnje naj bi prispeval preplet številnih dejavnikov, med katere stroka najpogosteje uvršča genetske, okoljske in osebnostne.

Dejavniki tveganja vključujejo: 

- družinsko anamnezo (verjetnost za razvoj tesnobe je večja, če jo imamo v družini),

- ponavljajoče se stresne situacije (težave na delovnem mestu, razhod z ljubljeno osebo, smrt, negotove razmere),

- travmatična izkušnja in zlorabe (fizične, spolne, čustvene, finančne, verbalne),

- življenjsko ogrožajoči dogodki (npr. prometna nesreča),

- nosečnost in porod,

- zdravstvene težave (npr. astma, sladkorna bolezen, bolezni srca, hormonske težave),

- kofein (pretirano pitje kave),

- tip osebnosti (perfekcionisti, slaba samopodoba, potreba po kontroli, nizka raven samospoštovanja, čustvena nestabilnost). 

Kako si lahko pomagamo?

Obstaja veliko različnih tehnik in aktivnosti, ki so lahko v pomoč tako pri spopadanju s stresom kot tudi v boju s tesnobnostjo. Pomembno je, da vsak najde način, ki mu je najbližje in za katerega čuti, da mu pomaga. Na prvem mestu je zagotovo redno gibanje, saj že krajši sprehod pomaga pri izboljšanju počutja in zmanjšanju napetosti. 

Še boljše je, če v svojo tedensko rutino umestite intenzivnejšo vadbo, kot je denimo hitra hoja, tek ali katera druga športna aktivnost. Pomembno je tudi, da si med vsemi obveznostmi znate vzeti čas zase –  poskusite se vključiti v dejavnosti, ki so vam blizu (npr. tečaji, hobiji). 

Koristne so tudi različne tehnike sproščanja, kot so meditacija, čuječnost, joga, globoka mišična relaksacija, samohipnoza in zavestno dihanje. Če čutite, da vas pitje kofeina, energijskih pijač, pravega čaja in alkohola vznemirja, se jim je bolje izogniti oziroma vsaj za nekaj časa prekiniti njihovo uživanje. Enako velja za cigarete. Naučite se kontrolirati svoje notranje samogovore oziroma miselne vzorce.

Kdaj je pomembno poiskati pomoč? 

Včasih se zgodi, da tesnobna občutja postanejo zelo intenzivna in nikakor ne minejo. Zagotovo je pomembno poiskati pomoč, če:

– imate občutek, da vas nenehno skrbi in to moti vaše delo in odnose,

– se že dlje časa počutite depresivno, brez prave volje in smisla,

– imate občutek, da vas nenehno preplavljajo strah, nemir in drugi neprijetni občutki, in si pri tem ne znate pomagati,

– imate občutek, da ste sami storili vse, da bi tesnobo zmanjšali, a neuspešno.

Viri: NIJZ / MentalHealthOrg