Vse se začne s hrepenenjem in nenasitno lakoto po ljubezni, še posebej ko si nismo dovolj in potrebujemo druge, da bi občutili ljubezen. Naš prag tolerance se zaradi tega lahko izjemno poviša in pripravljeni smo sprejeti marsikaj, da nas le ne bi odslovili ... Celo takrat, ko bi jih pravzaprav morali zavrniti sami. Samo en odločen NE je včasih potreben, da se poslovimo od odnosov, v katerih zaman čakamo na ljubezen in si damo možnost, da jo končno doživimo v pravem pomenu besede. 

Ne čakajte na ljubezen tistih, ki vam je ne morejo dati

Ni nam treba prositi za ljubezen, ampak si jo moramo dovoliti, a z ljudmi, ki nas imajo iskreno radi take, kot smo. Če se bomo spreminjali za druge, se jim neprestano prilagajali, pozabljali na svoje potrebe in želje, nas zaradi tega ne bodo ljubili bolj, ampak nas bodo zagotovo cenili manj. Z enimi se ujamemo, z drugimi spet ne, a s tem ni nič narobe, če ostanemo zvesti sebi in le najdemo pravega partnerja zase. Čas je, da pozabimo na vprašanja v stilu, ali smo dovolj dobri, ampak se raje vprašajmo, ali smo kompatibilni, kar vključuje od začetne privlačnosti, vrednot, potreb do preproste želje, kaj hočemo in kakšen odnos lahko zgradimo – skupaj. In kot se nam ni treba popolnoma prilagoditi, da bi našli ljubezen, lahko tudi najdemo nekoga, ki si ga ne bomo želeli spremeniti, da bi bili v odnosu lahko zadovoljni tudi sami. 

Ne zadovoljite se z odnosi, v katerih vedno čakate na boljši jutri 

Upanje, da bo nekoč in nekega dne drugače, nas bo le spremenilo v sužnja ljubezni, kar pomeni, da bomo vztrajali in se borili z mlini na veter za nekaj drobtinic ali utrinkov občasnih trenutkov sreče. V odnosih, kjer eden ljubi preveč in drugi premalo, lahko dajemo veliko, a dobimo nazaj manj, kot potrebujemo ali hočemo. Pogosto gre le za našo idealizacijo drugega, ki ga vidimo skozi svoje oči boljšega, kot v resnici je, saj mu pripisujemo lastnosti, pri katerih izhajamo izključno iz sebe. In četudi smo videli v njem potencial, moramo kdaj sprejeti, da ni nujno, da ga je sposoben uresničiti in nam dati to, kar vztrajno čakamo – ljubezen. Še vedno jo lahko imamo, toda z nekom drugim, ki je primernejši za nas, če se ne bojimo sprememb – tudi pri sebi. 

Ne čakajte na nekoga, ki vas bo ljubil, ampak vzljubite najprej sebe

Zelo preprosto je lahko, če ne bomo samo čakali na ljubezen, ampak si bomo vzeli čas, da si zacelimo svojo otroško dušo, ozavestimo rane in vzorce ter spremenimo svojo ustaljeno pot, ki nas vodi le stran od prave ljubezni. Že res, da mogoče ta trenutek nimamo vsega, o čemer smo sanjali, na primer popolnega partnerja, hišo in psa, a to še ne pomeni, da tega ne moremo imeti. Mogoče samo nismo iskali na pravih mestih, saj moramo ljubezen najprej poiskati v sebi, da jo bomo lahko doživeli v najlepši obliki tudi z drugimi. Takrat si marsičesa ne bomo več dopustili in se bomo izognili nepotrebni bolečini, ker bomo vedeli, kaj hočemo zase – samo najboljše in nič manj. Na ljubezen čakamo zastonj, če je ne bomo znali sprejeti oziroma nanjo nismo pripravljeni. Dobili bomo namreč le to, kar mislimo, da si zaslužimo sami.