Psihologija opisuje osebnost v petih širokih dimenzijah, od katerih je ena tudi prijaznost. Ta obsega več lastnosti, ki se nanašajo na to, kako ravnamo z drugimi. Najpogostejše značilnosti, ki so vključene v definicijo prijaznosti, so altruizem, sočutje, poštenost, velikodušnost, ustrežljivost, vljudnost, odgovornost, premišljenost. 

Kakšne so prednosti prijaznosti? 

Prosocialno vedenje je izraz, ki ga psihologija uporablja za označevanje dejanj, povezanih z blaginjo, varnostjo in pozitivnimi občutki do drugih. Z drugimi besedami – številna prijazna vedenja, kot so deljenje, sodelovanje, tolažba, solidarnost, altruizem, so prosocialna vedenja, ki spodbujajo večjo družbeno povezanost. Raziskave kažejo, da lahko prijaznost do drugih koristi tudi lastnemu duševnemu zdravju. 

· Privlačnost: prijaznost povečuje privlačnost za nasprotni spol. V študiji iz leta 2019, objavljeni v Journal of Personality, so udeleženci ocenili prijaznost kot najpomembnejšo lastnost življenjskega partnerja. Menili so celo, da je pomembnejša od finančnih zmožnosti, telesne privlačnosti in smisla za humor. 

· Boljše razpoloženje: če smo prijazni, to prebuja v nas zelo prijetne občutke. Raziskave kažejo, da lahko prijazna in koristna dejanja izboljšajo razpoloženje. V eni od študij so raziskovalci ugotovili, da sedemdnevno sodelovanje v prijaznih dejavnostih povečuje občutek sreče in dobrega počutja. Raziskava je tudi pokazala, da bolj kot so ljudje izvajali prijazna dejanja, bolj so se počutili srečni. Prav tako ni bilo pomembno, ali so bila ta dejanja namenjena prijateljem ali tujcem – vsa so imela podoben učinek. 

· Zmanjšuje stres: prijaznost igra vlogo tudi pri lajšanju in učinkovitemu spopadanju z učinki stresa. Študije kažejo, da so ljudje, ki so izvajali dejanja prijaznosti, poročali o tem, da so čutili manj stresa in negativnosti. 

· Širjenje prijaznosti: ne pravijo zaman, da je prijaznost nalezljiva. Ena od študij je pokazala, da ima kooperativno vedenje kaskadni učinek, ki se širi navzven. To pomeni, da prijaznost do drugih povzroča val prijaznosti in sodelovalnega vedenja tudi pri osebah, ki so v neposredni bližini.

Prijaznosti ne moremo igrati ...

Čeprav ima prijaznost več kot očitno številne prednosti, ima na drugi strani lahko tudi nekaj slabosti. To še posebej velja, če prisiljena potreba po prijaznosti ovira pristno komunikacijo in avtentičnost. Nekateri možni negativni rezultati zatiranja resničnih občutkov vključujejo tri ključne stvari: čustvene izbruhe, občutke zamere in površne odnose. To pomeni, da če nenehne zatiramo resnične misli in čustva samo zato, da bi izgledali navzven prijazni, je velika verjetnost, da bodo ti potlačeni občutki v nekem trenutku prišli na površje. Pritisk se lahko še naprej povečuje, vse dokler stres ne sproži reakcije, ki se kaže kot nenaden izbruh jeze. Skrivanje resničnih čustev lahko privede tudi do zamer in zagrenjenosti, kar ima negativen učinek na odnose z drugimi. Če ne komuniciramo odkrito o stvareh, ki si jih v odnosu želimo, samo zato, da bi se izognili konfliktom in bili navzven prijazni, to pomeni, da ne kažemo svojega pristnega jaza. To pa tudi pomeni, da gradimo odnose, ki nimajo globine in čustvene intime. Morda je res malo prepirov in konfliktov, pa vendar to lahko pomeni tudi pomanjkanje povezanosti in bližine. Ključno je torej, da se osredotočamo na pristno in ne umetno oziroma zaigrano prijaznost, le da bi bili navzven bolj všečni. Če tega nismo zmožni, se velja vprašati, katere vsebine nosimo v sebi, ki nam to preprečujejo. 

Kako torej postati bolj prijazna oseba? 

Obstaja več korakov, ki jih lahko storimo na poti do večje in predvsem pristne prijaznosti, vljudnosti in empatije do drugih. 

· Vadite hvaležnost: vsak dan namenite vsaj nekaj minut za razmišljanje o stvareh, za katere ste hvaležni. Kaže se, da ima hvaležnost številne koristi za zdravje, vključno z zmanjšanjem stresa in večanjem sreče. Osredotočenost na pozitivne misli vam lahko pomaga razvijati bolj pozitivne odnose in olajša soočanje z vsakodnevnimi izzivi. 

· Vadite odpuščanje: opustitev preteklih zamer in odpuščanje drugim lahko pomaga pri razvoju bolj pozitivnega odnosa do sveta. Lažje je biti prijazen, ko se počutimo dobro. Pomembno je tudi odpuščanje sebi, zato je pomembno čas nameniti odpuščanju negativnih izkušenj, ki preprečujejo gojenje bolj pozitivne miselnosti. 

· Poiščite načine, s katerimi lahko pomagate: potrudite se najti majhne, a pomembne načine, s katerimi lahko pomagate v vsakodnevnih interakcijah z drugimi – od preprostega nasmeha do drobne pomoči neznancu.

· Bodite vljudni: vljudnost je le en vidik prijaznosti, vendar je pomemben način za vzpostavitev pozitivnega tona v socialnih interakcijah. Ne pozabite, da lahko vaša vljudnost otopli še tako hladno srce. 

· Pomislite na druge: empatija in spoštovanje sta pomembni sestavini prijaznosti. Čez dan večkrat poskušajte videti svet na način, kot ga vidijo drugi v vašem življenju in razmislite o stvareh, ki jih lahko storite, da jim pridete naproti. To lahko pomeni pomoč sodelavcu, družinskemu članu, prijatelju. 

Najpogostejši pokazatelji prijaznosti

Zdi se, da je ljudem v vaši družbi prijetno. Radi dajete pristne komplimente. Sočutni ste do drugih in jih radi podprete, če je to v vaši moči. Ste pošteni, iskreni, a tudi spoštljivi. Prevzemate odgovornost za svoje napake. Z zanimanjem poslušate druge. Prijazni ste tudi do sebe.

Vir: VeryWellMind