Velik del naše identitete je lahko povezan z našim egom v smislu našega občutka lastne vrednosti in lahko igra veliko vlogo pri tem, kako energijo črpamo iz sebe ter iz zunanjih dejavnikov, kot so delo, status in drugi ljudje. Če razumete, kaj se v danem trenutku dogaja z vašim egom, in ga lahko pozitivno obvladate, lahko močno vplivate na vaše splošno počutje. Sicer pa ego ni tako slaba stvar; ko je dobro upravljan, vam lahko namreč pomaga doseči najboljše možne rezultate, ki vas osrečujejo in so pomemben del dobrega počutja ... Če pa uide nadzoru, lahko zaradi tega postanete sebični, narcisoidni, obsojajoči ali celo paranoični.

"Če poslušate ego, potem bo vedno nekdo, ki mu bo šlo bolje kot vam. Ne glede na to, kaj pridobite, ego vam ne bo dovolil počitka. Govoril vam bo, da se ne smete ustaviti, dokler ne pustite neizbrisnega pečata na zemlji, dokler ne dosežete nesmrtnosti. Kako pretkan je ta ego, da bi nas mamil z obljubo nečesa, kar že imamo," je nekoč dejal igralec Jim Carrey. 

Kaj je ego?

Ego je "jaz". Tako vidite sebe. To je del vašega uma, ki se identificira z lastnostmi, prepričanji in navadami. Vaš ego je nezavedni del vašega uma.

Sigumund Freud je ego definiral kot del osebnosti, ki posreduje zahteve ida, superega in realnosti. Id je opisal kot najbolj osnoven del osebnosti, ki nas spodbuja k temu, da izpolnjujemo naše najbolj prvinske potrebe. Nadjaz ali superego je moralistični del naše osebnosti, ki ga oblikujemo pozneje v otroštvu in nastane kot posledica vzgoje in vplivov družbe. Naloga ega je vzpostaviti ravnotežje med tema dvema, ki pogosto tekmujeta za moč, in zagotoviti, da je izpolnjevanje potreb ida in superega v skladu z zahtevami realnosti.

Beseda ego izvira iz latinščine in se nanaša na občutek identitete. Ego, poznan tudi kot samopodoba, je zbirka prepričanj, ki se pojavijo, ko se vprašamo: "Kdo sem?" Freud je verjel, da je drugi namen ega osredotočanje nesprejemljivih in potlačenih želja in občutkov ida (nezavednega uma) v različne zaščitne mehanizme, med drugim tudi fantazijo in projekcijo.

Ljudje izraz ego radi dojemajo v povezavi z idejo o pretiranem samospoštovanju ali samopomembnosti. Za nekoga, ki ima o sebi previsoko mnenje, za osebe, ki se imajo za najbolj pomembne in so arogantne, za nekoga, ki se ima za boljšega in pomembnejšega od drugih ljudi, radi rečemo, da je egomanijak. Pomembno je predvsem razumeti, da ego sam po sebi ni slab, kljub temu, kako se pogosto uporablja.

Ego, kot ga uporabljamo v vsakdanjem govoru, je bolj podoben samospoštovanju, v psihološkem smislu pa sta samospoštovanje in ego (samopodoba) besedi za dve popolnoma različni ideji.

Znaki, da morate delati na svojem egu

– se počutite čustveno izčrpane

- ste "zataknjeni"

– se vam življenje ne zdi lepo

– počutite se pripravljeni opustiti črno-belo razmišljanje

– se znajdete v neizpolnjujočih ali toksičnihh odnosih

– se vam zdi težko povezovanje z drugimi ljudmi in imate občutek, kot da vam nekaj manjka

– vaša prepričanja so toga in radi bi rasli

– ste pripravljeni na zdravljenje

Pri delu z egom gre za vrnitev k vaši pravi naravi. Doslej je vaše življenje delovalo po vzorcih, ki jih niste zavestno izbrali. Izbrani so bili za vas. Delo na egu je nova priložnost za izbiro. Ne želite "ubiti" ega ali zanikati njegovega obstoja. Ego je vaš zaščitnik in je del vaše psihe že od otroštva, da bi vam pomagal. Želite se naučiti sprejemati svoj ego kot nekaj ločenega od sebe.

Zakaj je razumevanje ega pomembno za duševno zdravje?

Vaš ego se razvije, da vas zaščiti pred vašo resničnostjo. Ustvari identiteto za vas, da se spopadete z vsako bolečino, travmo ali izgubo ljubezni, ki ste jo doživeli. Krepi identiteto, da po svojih najboljših močeh zagotovimo, da lahko še vedno prejmemo kakršno koli ljubezen, ki je na voljo.

Ego je tisti, ki se odloči, ali boste sledili neki želji. V nekem smislu se vaš ego pogovarja z vašim idom in superegom, predstavlja rešitev in obvladuje posledice za id in/ali superego. Z drugimi besedami, ego je komponenta uma, ki sprejema odločitve. Vaš ego je del vas, ki zaznava resničnost. Ko okusite hrano ali slišite glasbo, je vaš ego tisti, ki sprejme te senzorične informacije in jih osmisli. Vaš ego je racionalni del vašega uma. Prepoznava, kaj se dogaja okoli vas.

Kot otroci se nismo bali izraziti svojih čustev, ni nas bilo strah povedati, kaj si mislimo, pokazati, kaj čutimo, in nismo se bali neuspeha. Živeli smo v sedanjem trenutku in nismo bili ujeti v ego. V prvem delu naše osebne notranje rasti pa se poskušamo vedno bolj prilagoditi različnim ljudem in situacijam, da bi se počutili vredne in sprejete. Naš um začne delovati in naš ego začne rasti in prevzemati nadzor nad našim življenjem in našimi mislimi.

Potrebno je veliko osebnega dela, da odkrijemo, kdo smo, in da nas ne ženejo skušnjave ega. Dejstvo je, da se bomo v procesu osebnega razvoja soočili s številnimi življenjskimi izzivi in se znašli v številnih situacijah, ki nas bodo prizadele. In na podlagi takšnih izkušenj se v nas oblikuje strah, ki vpliva na naše prihodnje izkušnje in odnose. Pogosto slišimo ljudi, ki rečejo: "Naslednjič moram biti previdnejši, nazadnje sem bil razočaran." Pa je to dejanska resnica ali le perspektiva oziroma glas našega ega? Ne bi bilo bolj logično, da bi zaradi takšnih izkušenj postali boljši ljudje? Da bi jih uporabili kot lekcije za spopadanje z novimi izzivi z novim zavedanjem in znanjem?

S tem, ko bolj nadzorujemo svoje življenje, se dejansko blokiramo in zapiramo pred novimi izkušnjami. Nikoli ne bomo mogli nadzorovati naših odnosov in poskrbeti, da ne bomo nikoli več prizadeti. Pomembno je, da se iz preteklih izkušenj učimo in da se naučimo izpustiti svoj ego, da bi živeli kot otrok. Polno, svobodno in brez omejitev. 

Tehnike, s katerimi izpustite ego

Morda se izpuščanje ega v teoriji sliši preprosto, v praksi pa to ni tako enostavno. Obstajajo številne tehnike, ki nam pri tem pomagajo, med njimi je tudi naslednjih pet:

Vadite odpuščanje in izpuščanje.

Vadite iskrenost in odprtost.

Izpustite potrebo po kontroli.

Uživajte v trenutkih, ko ste sami.

Bodite hvaležni.