Zagotovo ste spoznali koga, ki je izstopal na nekem področju, ampak mu je manjkalo samozavesti, da bi zares uspel. Gotovo pa poznate tudi koga, čigar sposobnosti in talenti niso bili nič posebnega, pa mu zaradi njegove neomajne samozavesti vse uspelo. Torej samozavest je tista, ki bo pretehtala stvari v našem življenju. "Samozavesti ljudje lažje pridejo čez," radi rečemo. Ko imaš enkrat samozavest je vse mogoče. Ko imaš vero vase in dobro mnenje o sebi, se ti svet ponuja na dlani. In če tega nimaš je vsaka stvar otežena.

Nekateri ljudje bi na vprašanje, ali mislijo, da so samozavesti brez odlašanja pritrdili. Nekateri bi morda rekli, da odvisno na katerem področju. Ampak da na to lahko odgovorimo, je prav, da se najprej vprašamo, kaj samozavest sploh je? Kako jo razlikovati od arogance in samovšečnosti, v ozadju katerih je pravzaprav pomanjkanje prave samozavesti. Morda mislimo, da smo samozavesti pa v resnici nismo.

Prava samozavest je, tako, kot pove sama beseda, povezana s samozavedanjem. 

Samozavest – samo zavest. Sama verjamem, da si samozavesten toliko kolikor se zavedaš samega sebe. Kolikor sebe poznaš in si v stiku sam s sabo. Kolikor sebe živiš in si s tem globoko pomirjen.

Že stari Grki so rekli – spoznaj samega sebe. To pomeni, da se skozi življenje obrneš tudi vase, v globino tega, kar si. Da se lahko realno vidiš in oceniš v ogledalu zunanjega sveta. Da skozi izkušnje spoznavaš samega sebe, kaj se skriva v tebi, kaj so tvoji potenciali in tvoje napake.

Da imaš celosten pogled na to, kdo si, da se ne skrivaš, ne sramuješ, niti ne pretvarjaš, da ne želiš biti pod nekom, niti nimaš potrebe, da si nad nekom. Samo ceniš in vrednotiš svojo unikatnost, brez primerjanja, dokazovanja in tekmovanja. Ta povezanost s sabo, z vsemi deli sebe ti daje neomajno notranjo moč in stabilnost, ki ni povezana z zunanjim dosežki in uspehi, ampak je od tega neodvisna. To je prava samozavest.

Mnogi samozavest pri drugih in pri sebi zamenjujejo s samoljubljem, z izpostavljanjem, glasnostjo, karizmatičnostjo, samovšečnostjo in komunikativnostjo. Ti ljudje so res videti zelo prepričani vase, a ni nujno, da gre za resnično notranjo samozavest, ki izhaja iz njih samih.

Mnogi ljudje so samozavest zgradili na zunanjih uspehih in odobravanju okolice. Zgradili so jo na pozitivnih izkušnjah in dokazih, ki so jih dobili zunaj sebe. Vse to je pomembno za samozavest. A ta vrsta samozavesti ni stabilna. Če je zgrajena na zunanjih pokazateljih, kaj se bo zgodilo z našo samozavestjo, če nam bo enkrat to odvzeto? Če je zgrajena samo na uspehih, kaj se bo zgodilo, ko nam enkrat ne bo uspelo? 

Ko bomo doživeli poraz, zavrnitev, osramotitev se lahko naša samozavest podre kot hišica iz kart. 

Če samozavest nima dobrih notranjih temeljev, ki so neodvisni od zunanjih dogodkov, ne bo vzdržala preizkušenj. Potem se postavi vprašanje ali smo bili sploh kdaj zares samozavestni? 

Prav zato je tako pomembno, da se zavedamo samih sebe, svoje popolne nepopolnosti in smo z njo pomirjeni. Da vemo kaj so naši cilji, kaj so naše notranje ovire in potenciali, kaj so naše vrednote in kaj so naše meje. Da imamo notranjo integriteto, ki pomeni celovitost, skladnost, pristnost, poštenost in verodostojnost. Da se poznamo in sprejemamo skupaj s svojimi pomanjkljivostmi. 

To ne pomeni, da si nonšalantno rečemo: "Tak pač sem" in nimamo nobenega interesa, da rastemo. Samozavesti ljudje se želijo spreminjati, ne zato ker se ne marajo, ampak zato ker se imajo radi. Pomirjeni so s tem kar so in hkrati vsak dan investirajo, da bi bili še boljša verzija sebe. Vedo, da si zaslužijo spremembo.

Če želimo stopiti na pot samozavesti in samozavedanja je zelo pomembno, da si večkrat zastavimo temeljno vprašanje: "Kdo sem? Ali živim sebe ali sem samo ponaredek drugih, ki išče potrditev?"

Ker smo večplastna bitja bomo odgovore našli na različnih nivojih in vsi bodo pravilni. 

Na to vprašanje si lahko odgovorimo tudi tako, da si postavljamo vprašanja in ugotovimo kdo nismo. Sem svoje telo, sem to kar sem po poklicu, sem mati, sem oče, sem partner, sem športnik ... Kriterij za presojo naj bo, koliko so te stvari stabilne in minljive? Najbolj naj nas definira tisto, kar je trdno in nespremenljivo. 

Sama se najbolj identificiram s svojo bitjo in svojo zavestjo. Karkoli se zgodi, vem da sem, se čutim, zavedam, zaznavam. To sem jaz – duša, ki je v osnovi vredna. Na tem gradim svojo samo-zavest in dodajam nove ugotovitve o sebi. 

Samo pogumno in iskreno raziskujmo sebe. C. G. Jung je rekel: "Svet te bo vprašal kdo si. Če ne boš vedel ti bo svet povedal". To pomeni, da če mi ne bomo vedeli kdo smo, bomo definirani in odvisni od družbenih pričakovanj in mnenj. Zato je tako pomembno, da izhajamo iz sebe in svoje samo-zavesti.