Filozofija zena je način življenja, s katerim se počutimo bolj izpolnjene in če načela zen filozofije vključimo v svoje življenje, lahko razvijemo bolj zdravo perspektivo, ki nam pomaga modreje upravljati s čustvi, mislimi in izkušnjami. Poleg tega nas zaradi svoje temeljne osnove, ki je meditacija, vabi ne samo k povezovanju s samim seboj, ampak nam nudi tudi trenutek sprostitve in skrbi zase, kar je ključnega pomena za našo vsakodnevno rutino.

Kaj je zen?

Zen, znan tudi kot chan v kitajščini in seon v korejščini, je šola mahajanskega budizma, ki poudarja pomen duhovnih praks, zlasti meditacije, da bi praktikanta pripeljala do neposredne izkušnje razsvetljenja, to je zavedanja in prave narave resničnosti. Budistična šola je nastala na Kitajskem v času dinastije Tang in se kasneje uveljavila v različnih japonskih šolah. 

Kot rečeno, njegova filozofija temelji na meditaciji, pravzaprav sama beseda zen pomeni prav to: meditirati. V tem smislu je meditacija praksa samoodkrivanja, ki nam pomaga polno živeti v sedanjem trenutku in doseči mir. Vendar zen filozofija presega to.

Vključuje namreč polno in pristno življenje z osredotočanjem na sedanji trenutek. Ne narekuje nam, kaj bi morali čutiti in misliti, kakšni bi morali biti ali kaj bi morali narediti; Uči nas le tega, da se zavedamo svoje izkušnje in živimo potopljeni vanjo. Načela filozofije zena so univerzalna, zato jih lahko vključimo v vsak sistem prepričanj ali življenjski slog, poleg tega pa ni potrebe po vstopu v samostan ali mističnem načinu, da bi se povezali s seboj in sedanjim trenutkom. Pravzaprav so naslednja načela lahko dobro izhodišče za vključitev filozofije zena v naša vsakodnevna življenja.

Um konstruira posameznikovo izkušnjo

Filozofija zena nas uči, da izkušnja ni enakovredna resničnosti. Um je tisti, ki oblikuje, kako si razlagamo dejstva, odvisno od našega sistema prepričanj in osebnih predispozicij. To pomeni, da lahko ustvarimo različne izkušnje s spreminjanjem in izbiro, na katere vidike se bomo osredotočili. Če se na primer, ko se soočimo z osebnim neuspehom, osredotočimo na to, da za vse krivimo sebe, namesto da svojo pozornost usmerimo k temu, kaj se lahko iz okoliščin naučimo, bo izkušnja nedvomno zelo neprijetna.

Po filozofiji zena je 'jaz' iluzija

Pogosto verjamemo, da smo vsota definicij, nazivov in vlog, ki jih izpolnjujemo v družbi, kot so pisatelj, študent, dobra oseba, športnica, mati itd. Vendar smo več kot te omejujoče in zaprte kategorije. V resnici je tudi 'jaz' le ena od resničnosti, ki jih konstruira um. 'Jaz' namreč ni nekaj, kar bi bilo mogoče natančno opredeliti in razmejiti, je bistvo, ki se nenehno spreminja in premika. Zato je tako težko razumeti samega sebe.

Verjeti morate samo v tisto, kar čutite, da je res

Pomembno je, da smo prilagodljivi s svojim sistemom prepričanj, tako da nobene sodbe ali učenja ne vzamemo za absolutno in nespremenljivo resnico. V idealnem primeru bi morali zaupati svoji intuiciji in naši sposobnosti, da prepoznamo, kaj je resnično za nas. V nasprotnem primeru se lahko namreč znajdemo v konfliktu in se borimo med tem, kar nam pravijo drugi, da je prav, in tem, kar čutimo, da je. Zen pravi, da če svojega življenja ne živite v skladu s tem, kar veste, da je res, ne sledite svojemu najvišjemu dobremu.

Nenavezanost je pot do sreče

Odmaknjenost ne pomeni le čustvene odmaknjenosti od predmetov, dogodkov ali ljudi, temveč zavedanje, da ima vse v življenju smisel in uporabnost. Po zenovski filozofiji nenavezanost pomeni razumevanje, da nas 'slabe' stvari, ki se nam zgodijo, učijo in nam pokažejo, kako se zdraviti, da se še bolj odpremo 'dobrim' stvarem.

'Biti' je bolj pomembno kot 'delati'

Mirnost in tišina sta temeljnega pomena v filozofiji zena. V tem primeru nam meditacija omogoča, da umirimo um in prepoznamo, kaj je treba prepoznati in ozdraviti. Prav tako nas ohranja povezane s seboj. Na ta način nas meditacija uči globoke umetnosti nedelovanja in nam omogoča, da preprosto smo. Spomnimo se, da po filozofiji zena nismo to, kar počnemo, ampak preprosto smo.

Lahko smo objektivni opazovalci svojega uma in svojega življenja

Meditacija nam pomaga opazovati misli, ko se dogajajo, kot da bi bili zunanji gledalec. To nam omogoča, da filtriramo skozi vse, kar gre skozi um, in odkrijemo, da te misli ali občutki, ki izhajajo iz nas, nismo mi. Po zenu smo veliko bolj celovita resničnost. Mi smo bitje, ki doživlja te misli in občutke ter se odloča, katere bomo cenili in kako bomo ravnali.

Enotnost je naše naravno stanje

Enotnost v filozofiji zena se nanaša na globoko združitev z vsem, kar obstaja. To je pravzaprav kontemplacija: ne opazovanje resničnosti od zunaj, ampak vstopanje v bistvo opazovanega in zlivanje z njim. Ločenost med vsem, kar obstaja, je tudi iluzija, saj je vsako bitje del celote. Šele ko se zlijemo s to resničnostjo, dosežemo harmonijo in notranje ravnovesje.

Vir: steptohealth.com