"Življenje se začne zunaj vaše cone udobja." - Neale Donald Walsch 

Cono udobja si lahko predstavljamo kot zelo udobno zofo v dnevni sobi, kjer najraje preživljamo čas, namesto da bi šli raziskovat svet. Pojem se nanaša na psihološko stanje, v katerem se počutimo varno in ne doživljamo tesnobe in strahu. To je zelo predvidljiv ’prostor’, ki ga v celoti poznamo in v katerem obvladujemo skorajda vse. Da takšen varen prostor sploh zgradimo, natančno sledimo ustaljenim navadam in posledično tudi vemo, kaj pričakovati od vsake situacije. S skoraj ničelno negotovostjo čutimo, da imamo bolj ali manj vse pod nadzorom, zato verjamemo, da smo na varnem. A trik je v tem, da nas cona udobja lahko zaziba v stanje, ko si ne želimo več novega. Da bi v njej ostali, se moramo izogibati tveganjem, kar pomeni, da imamo do življenja zelo pasiven odnos. Ta občutek varnosti pa je zelo drag, saj na ta način izgubljamo pogon in pademo v kremplje monotonosti in apatije. To je tudi razlog, zakaj se oklepamo določenih krajev, tradicij, navad, stila življenja in se izogibamo vsem elementom, ki vnašajo novosti. 

Znaki, da smo obtičali v coni udobja

Ker je cona udobja prostor, ki ga navadno gradimo več let, sploh nimamo občutka, da smo v njem ujeti. Tako zelo smo navajeni na svoj življenjski slog, da se niti ne zavedamo, da odrivamo priložnosti za rast. Kateri so torej ključni pokazatelji, da je čas za korak iz cone udobja? 

→ Ne rastete več ne s čustvenega ne z intelektualnega vidika. 

→ Počutite se globoko nemotivirani; noben projekt ali načrt vas ne spodbudi dovolj.

→ Zapirate se pred novimi idejami, saj se te ne ujemajo z vašim popolnoma strukturiranim sistemom prepričanj. 

→ Strah vas je tveganja, zato izpuščate priložnosti z izgovorom, da bi lahko več izgubili kot pridobili. 

→ Že mesece ali leta sledite isti rutini, zato že dolgo niste izkusili tistega neverjetnega občutka, da zares ’živite’.

→ Morda se počutite osamljene in sčasoma lahko začnete razmišljati, da je vse nesmiselno, saj v vsakdanjiku ne najdete ničesar spodbudnega. 

→ Ne izkusite in ne naučite se nič novega, kar bi v vaše življenje vneslo barvitost. 

Za izstop iz cone udobja sta potrebni energija in ustrezna motivacija. Brez slednjega smo pripravljeni ostati v situaciji, ki nas ne osrečuje, ker se bojimo, da bo nelagodje večje od nezadovoljstva, ki ga čutimo sedaj. 

Kako stopiti iz cone udobja? 

Ko končno ozavestimo, da smo že predolgo navezani na navade in znane stvari, je čas, da izstopimo iz začaranega kroga varnosti in udobja. Vedeti moramo, da je vsake toliko malce tesnobe pozitivna stvar, ker nas krepi in pomaga rasti. Pomembno pa je, da to stopnjo tesnobe držimo pod nadzorom, kar pomeni, da ni treba brez padala skočiti v prazno. Cono udobja lahko zapuščamo korak za korakom in se pri tem ustavljamo, ko začutimo, da tesnoba in strah začneta pretirano naraščati. Nekateri posamezniki zapuščajo cono udobja z velim skokom, ker znajo obvladati stopnjo tesnobe, ki se pri tem pojavi. Spet drugi delajo manjše in bolj obvladljive korake. Ni pomembno, kako se tega lotimo in kakšen tempo zavzamemo, ampak to, da smo pripravljeni širiti svoja obzorja. V vseh primerih je skrivnost v iskanju ravnovesja, v katerem tesnoba novega in neznanega ustvarja pozitivno stanje. 

Pri tem si lahko pomagamo s šestimi ključnimi koraki: 

1. Soočanje s strahom vključuje raziskovanje svojih strahov. Od kod izvirajo, kdaj so se pojavili, kako močni so, zakaj nam preprečujejo napredek. 

2. Spreminjanje miselnosti nam pomaga, da se premaknemo v želeno smer.

3. Vadite zaupanje vase, saj nas sistemi (negativnih) prepričanj in misli lahko močno ohromijo.

4. Naredite akcijski načrt za premikanje meja in začnite z najlažjim korakom. 

5. Preizkusite nekaj novega z raziskovanjem novih in drugačnih stvari. Začnete lahko s seznamom vsega, kar si želite izkusiti, doživeti, početi, ustvariti (npr. nov hobi, novo delovno mesto, potovanja, spoznavanje novih ljudi, udeležba na maratonu, nov poslovni izziv, pisanje knjige, selitev …)

6. Širite svojo cono udobja, tudi če ste že dosegli zastavljen cilj. Pomembno je, da še naprej premikate meje in iščete nove izzive. 

Pomembno je, da zmoremo zapustiti cono udobja, vendar to ne sme postati obsesija. Upoštevati moramo, da ne moremo nenehno živeti zunaj cone udobja, saj se je občasno koristno vrniti v prostor, kjer v miru predelamo svoje nove izkušnje in se počutimo varno. 

 Vir: PychologySpot