Nekega dne je stari kmet sedel na terasi svojega doma in užival ob pogledu na sončni zahod ter v hladnem vetriču, ki ga je prijetno hladil. V bližini njegove hiše je bila cesta, ki je vodila do vasi in po njej je hodil moški. Ko je zagledal kmeta, ki sedi na terasi, je pomislil: "Kakšen lenuh! Nič ne dela, samo sedi in uživa v življenju."

Kasneje je po poti prišel še en moški in ta je pomislil: "Ta človek je podoben Don Juanu. Verjetno je sedel na podobnem mestu, da je opazoval dekleta in jih zapeljal."

Nato je mimo prišel tretji neznanec. Njegove misli so bile drugačne od misli prejšnjih mimoidočih. "To je marljiv človek. Ves dan je delal in sedi ter uživa v zasluženem počitku."

Ta zgodba ima zelo močno sporočilo. Vse, kar moramo storiti, je, da se naučimo brati med vrsticami. V resnici o starem kmetu, ki sedi na terasi in uživa v mirnem večeru, ne vemo ničesar. Medtem ko o treh neznanih moških, ki so hodili po poti mimo njegovega doma, vemo veliko. Prvi moški je lenuh, drugi je ženskar in tretji priden delavec. 

Kaj je morala te zgodbe? Da kadar govorimo o drugih, v resnici največ povemo o sebi. Projekcija je obrambni odziv, s katerim ljudje zunanjemu svetu pripisujemo tisto, kar obstaja samo v nas. Zato bodite previdni naslednjič, ko govorite o drugih ljudeh.

Vaše besede bodo povedale veliko več o vas kot o osebi, o kateri razpravljate.

Vir: cluber.com.ua