Ampak ... pravijo, da je v Vuhanu po vseh letih hrupa, naposled moč videti ptice.

Pravijo, da je le po nekaj tednih tišine nebo spet modro in čisto. 

Pravijo, da na ulicah Assisija ljudje znova preprevajo drug drugemu z enega konca prazne ulice na drugega in držijo okna na stežaj odprta, da bi lahko slišali spev svojih bližnjih.

Pravijo, da hotel na zahodni Irski ponuja brezplačne obroke in dostavo vsem pomoči potrebnim.

Danes mlado dekle, ki ga poznam, deli naokoli letake s svojo številko, na katero jo lahko pokličejo vsi starejši ljudje, ki bi potrebovali pomoč.

Danes se vrata cerkev, sinagog, mošej in templjev odpirajo za vse brezdomce, reveže in bolne.

Ljudje po celem svetu se upočasnjujejo in razmišljajo.

Ljudje po celem svetu gledajo na svoje sosede z drugačnimi očmi.

Ljudje po celem svetu, stopajo naproti novi realnosti.

Temu, kako veliki pravzaprav smo.

Temu, kako malo nadzora imamo v svojih rokah.

Temu, kar je res pomembno in dragoceno v življenju.

K ljubezni.

Zato molimo in se spomnimo da ...

Ja, strah obstaja, ampak ne potrebujemo sovraštva.
Ja, izolacija obstaja, ampak ne potrebujemo osamljenosti.
Ja, panika obstaja, ampak ne potrebujemo zlobe.
Ja, bolezen obstaja, ampak ne potrebujemo duševne stiske. 
Da, tudi smrt obstaja, vendar vedno hkrati obstaja preporod ljubezni.

Prebudite se z odločitvijo, kako živeti danes.

Danes dihajte.

Prisluhnite, kljub zmešnjavi glasov vaše panike.

Ptice znova prepevajo.

Nebo postaja vse bolj jasno. 

Pomlad je pred vrati. 

Ljubezen pa nas vedno uspe ujeti. 

Odprite okna svoje duše in četudi ste trenutno ujeti v svojih domovih – prepevajte!

Avtor besedila: Fr. Richard Hendrick, OFM