Za njim se je hitro približeval španski tekač Ivan Fernandez Anaya, ki je opazil zmedenost vodečega. Z lahkoto bi izkoristil njegovo trenutno šibkost, ga prehitel in enostavno osvojil prvo mesto, a namesto tega je pritekel do Kenijca in ga opozoril na napako. Abel Mutai ga je le zmedeno gledal, saj španščine ni razumel. Ivan pa ga je v tistem trenutku le nežno potisnil proti cilju in mu tako pomagal, da je dokončal svoj zmagovalni krog.  Temu je kasneje sledilo intervjuvanje tekačev. Eden izmed novinarjev je vprašal Ivana: "Zakaj ste to storili?" Ivan mu je odgovoril: "Ker so moje sanje, da bomo nekega dne živeli v solidarni družbi, kjer se bomo med seboj spodbujali in si pomagali zmagati." "Ampak, zakaj ste pustili Kenijcu zmagati?" "Saj mu nisem pustil. Vodil je od samega začetka in dirka je bila njegova.« »Ampak … Zmagali bi lahko vi!" je bil še naprej vztrajen novinar. Ivan je novinarja pogledal z začudenim obrazom in ga vprašal: "In kakšna zmaga bi bila to? Kje bi bila čast v prejemu te medalje?"

 Roka, ki te dvigne, ko padeš, je vredna več kot tisoče rok, ki te pričakajo, ko prideš do cilja. 

Vir: ena od zgodb iz Čarobne zgodbe, avtorice Stashe