V današnjem času psihologija ponuja zelo dober vpogled v to, zakaj in kako sabotiramo sebe. Najpogostejša vedenja obsegajo odlašanje, perfekcionizem, zatekanje k hrani in beg v različne zasvajajoče snovi. O samosabotaži govorimo tudi takrat, ko vedno znova iščemo odnose, ki se izkažejo za nefunkcionalne. A trik je v tem, da se niti ne zavedamo, kaj si počnemo. 

Takšno vedenje najpogosteje vodijo nefunkcionalna in izkrivljena prepričanja, zaradi katerih podcenjujemo svoje zmožnosti, zatiramo svoja čustva, zanikamo svojo vrednot ali se pretirano obremenjujemo z okolico. Ker ne zmoremo vedno povezati lastnega vedenja s posledicami, smo lahko zelo dolgo sovražnik samemu sebi. A kljub temu je mogoče premagati vsako obliko nefunkcionalnega vedenja, če le imamo voljo in motivacijo. Ena od možnosti je samostojno, z motivacijsko terapijo ali ostalimi metodami, ki zahtevajo obisk strokovnjaka. 

Katere tipe samosabotaže poznamo in kako jo prepoznamo

Pogoste vrste samosabotaže so zavlačevanje, odlašanje, perfekcionizem, beg v delo, hrano, nefunkcionalne odnose ali opojne substance, kompulzivno trošenje, pomanjkanje razmejitev v odnosih … Najlažje jih prepoznamo tako, da se vprašamo sledeče: Ali vedno dajem prednost izključno trenutnemu zadovoljstvu? Ali se pogosto izogibam stvarem, ki me čakajo? Ali dajem prednost vsem drugim, le sebi ne? Imam pogosto samoomejujoče misli in prepričanja? Ali pogosto iščem tolažbo v zunanjih stvareh (npr. hrani, alkoholu …)? Se bojim soočiti s sabo?

Zakaj samosabotiramo? 

Če začnemo čisto pri osnovah – ker nam manjka občutek za lastno vrednost. Ko ne verjamemo vase, ne moremo živeti kakovostnega življenja in dosegati ciljev. Če si nenehno govorimo, da nimamo sreče, nismo dovolj pametni, usposobljeni ali dovolj dobri, da bi posegali po srčnih željah, bomo ravnali v skladu s tem, kar si govorimo. Način, kako se pogovarjamo s seboj, je zelo pomemben in neposredno vpliva na to, kako se predstavljamo svetu. Če nam primanjkuje samozavesti, bomo vedno delali stvari tako, da bomo preprečevali doseganje svojih potencialov. Še eden od razlogov za samosabotažo je tudi strah pred uspehom. 

Ko se za nekaj močno trudimo, lahko uspeh postane velik stres, kar je znova povezano s samopodobo. Lahko nas skrbi, da nimamo dovolj znanja, izkušenj ali česa tretjega, kar nas omejuje pri doseganju tistega, kar si želimo. Ko se približujemo cilju, lahko začnemo povsem nezavedno početi stvari, ki nas bodo zaustavile. Z negativnim razmišljanjem, da ne bomo zmogli, si skoraj vedno zagotovimo neuspeh. Ko nam res ne uspe, to še dodatno utrdi nezaupanje vase in začaran krog je sklenjen. Zelo pogost razlog samosabotaže je tudi potreba po kontroli, kar je pogosta težava mnogih. V tem primeru lahko sprejmemo negativen izid, še preden se ta zgodi in tako mislimo, da imamo nadzor nad dogajanjem. Gre za samozaščito pred neuspehom. Poleg zgoraj omenjenega strahu pred uspehom pa imamo tudi strah pred neuspehom. V tem primeru se bojimo, da bomo dali vse od sebe, pa to še vedno ne bo dovolj. Lažje nam je, če se že vnaprej miselno prepričamo v neuspeh, kot pa da bi se potrudili in dosegli cilj. 

Kako se lahko dvignemo nad samosabotažo? 

Ko pri sebi prepoznamo in ozavestimo omejujoče vedenje, lahko začnemo sprejemati ukrepe in se povzpnemo nad samosabotažo. Začnemo lahko že z enostavnim seznamom stvari, ki nas pri sebi motijo in nam preprečujejo, da bi dosegli želeno. Razmislimo lahko, zakaj nas nekaj zadržuje na mestu in kaj je za napredek potrebno. Če se bojimo neuspeha, razmislimo o vseh pomembnih dosežkih iz preteklosti. Ne moremo biti vedno uspešni, zagotovo pa ne bomo, če se v to že vnaprej prepričamo. Če to razumemo, se lahko odpremo novim možnostim in priložnostim. Če se ne počutimo vredne, je morda čas za korenito delo na sebi. Pomembno je, da se osredotočamo na pozitivno razmišljanje in to, na kar smo pri sebi ponosni. Če se vedno znova znajdemo v breznu katastrofalnih razmerij, je čas, da raziščemo, zakaj jih v življenju tako močno potrebujemo. Ne glede na to, s kakšnimi tegobami se v življenju spopadamo, je koristno, če nove korake delamo s pomočjo druge osebe, ki ni vpeta v naše življenje. To je lahko coach, svetovalec, mentor ali terapevt. Ko se spoznamo in raziščemo, kaj od življenja želimo, lahko končno zaživimo bolj izpolnjujoče in svobodno.

Vir: PsychologyToday