Zadovoljna.si
odnosi

Osebna rast

Ko pozitivnost postane način za prikrivanje vsega kar se dogaja v nas

A.K.
17. 01. 2021 05.00
0

Nedvomno ima pozitivna naravnanost v življenju veliko moč, saj se z njeno pomočjo lažje soočamo z vsakodnevnimi izzivi, smo zadovoljnejši, lažje obvladujemo stres in imamo boljše medosebne odnose. A tako kot pri vsaki stvari lahko tudi v tem primeru skrenemo s poti in postanemo obsedeni s prekomernim izpostavljanjem sreče, pozitivizma, deljenjem navdihujočih misli in manter: Vse je super! Srečna sem! Samo pozitivne vibracije, prosim! Znajdemo se v mehurčku navidezne pozitivnosti, ki nas na umetno ustvarjen način drži v stanju lažnega dobrega počutja, kar ima pogosto tudi negativne učinke. Gledati svet le skozi rožnata očala ima lahko precej škodljive posledice tako za duševno zdravje kot tudi za odnose in funkcioniranje v življenju nasploh.

Znana misel pravi: pretvarjaj se, dokler ti ne uspe ("fake it till you make it"). V kontekstu čustev bi torej lahko rekli – pretvarjaj se, da si srečen, dokler ne boš srečen. A če morda lahko lažemo drugim, svojemu telesu ne moremo.

Toksično pozitivnost opredeljujemo kot pretirano poudarjanje srečnega in optimističnega stanja v vseh situacijah. Takšna naravnanost pa na drugi strani lahko pomeni tudi zanikanje, minimaliziranje in razveljavljanje pristne izkušnje čustvenega doživljanja. Vsi vemo, da ljudje nismo bitja, ki bi poznala samo veselje, radost, srečo, optimizem, navdušenje, vzhičenost, pač pa izkušamo tudi žalost, jezo, razočaranje, ljubosumje, zavist, bes, zamere in vse nianse, ki so vmes. Ko se zavedamo vseh čustev, ki so v nas, ko jih razumemo in sprejmemo, postanemo samozavestnejši in kar je zelo pomembno – pristni do sebe in drugih. Carl Jung je nekoč dejal: Raje sem cel kot dober.

Toksična pozitivnost duši občutke, ki si zaslužijo pozornost

Tako kot pri vsakem pretiravanju lahko pozitivnost postane način za prikrivanje vsega tistega, kar se dogaja v nas, pa si tega ne želimo priznati, niti se nočemo s tem soočiti. Morda smo bili tako celo naučeni. Z odrivanjem in onemogočanjem nekaterih čustev pridemo v stanje zanikanja in potlačenih čustev, s čimer izgubljamo stik s seboj in nezavedno hranimo notranjo napetost. Kajti tudi če se še tako trudimo odrivati, kar v resnici čutimo, je to še vedno v nas, saj telesa ne moremo preslepiti. Telo vedno pozna resnico. V kriznih in prelomnih situacijah pa se lahko zgodi, da vse, kar smo tako vztrajno tlačili nekam globoko vase, naenkrat izbruhne zelo silovito, nas preplavi in obvlada. Dolgoročno lahko tlačenje čustev privede tudi do zdravstvenih težav, saj se v tem primeru zanikane vsebine izrazijo s psihosomatskimi težavami, kot so bolečine v telesu, tesnoba, depresija, nemir, panični napadi ... Izražanje širokega spektra čustev (tudi negativnih) nam pomaga uravnavati odzive na stres – to lahko dosežemo s pogovorom, pisanjem dnevnika, telesno aktivnostjo ...

Ko ne želimo pokazati tistega dela sebe, ki si ga ne priznamo, ustvarimo lažen obraz, masko, s katero se predstavljamo svetu.
Ko ne želimo pokazati tistega dela sebe, ki si ga ne priznamo, ustvarimo lažen obraz, masko, s katero se predstavljamo svetu. FOTO: Dreamstime

Kako se kaže toksična pozitivnost? 

Oseba skriva, kar zares (ob)čuti. Pogosto zamahne z roko in se dela, kot da je vse v redu. Lahko se počuti krivo, ker čuti tako, kot čuti. Zanika ali zmanjšuje pomen negativnih čustev s citati, kot so: V redu sem, ostati moram pozitivna, imam kontrolo nad seboj, preplavljata me popolna sreča in veselje, razsvetljena sem. Namesto pristne povezave s seboj so tako v ospredju le prazne besede. V nekaterih primerih zanika tudi pomen doživljanja drugih ljudi: Nič ti ni hudega, lahko bi bilo še slabše. V redu si. Nič ti ne manjka. Narobe čutiš, namesto da bi potrdila njihovo izkušnjo doživljanja. V skrajnih primerih lahko tudi sramoti ali kaznuje druge zaradi izražanja frustracije ali česar koli drugega, kar ni pozitivno. 

Ko ne želimo pokazati tistega dela sebe, ki si ga ne priznamo, ustvarimo lažen obraz, masko, s katero se predstavljamo svetu. To sta lahko med drugim tudi neavtentičen nasmeh in lažna pozitivnost, s katero zanikamo svojo resnico in obenem pritegnemo v svoje življenje več lažnosti, površna prijateljstva in ponarejeno intimo. Na ta način izgubljamo stik s seboj in drugimi, saj se odnos do sebe odraža v odnosu do najbližjih. Če ne moremo biti iskreni glede lastnih občutkov, ne moremo ustvariti niti prostora za pristnost drugih. Pomembno je, da ozavestimo resničnost svojih čustev in si jih priznamo, tako da jih začutimo, ubesedimo in premaknemo iz telesa ven. To je tisto, kar nas ohranja stabilne in zdrave ter nas razbremeni napetosti. Ko se sprejmemo z vsem, kar smo, in taki, kakršni smo, smo na pravi poti do pristnih odnosov in življenja samega. 

Če ste v stiski poiščite pomoč.

Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja: 080 11 55 (pon–pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).

TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

 

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 604