Besede, ki ste jih želeli zakričati. Načini, na katere ste želeli premikati svoje telo. Zdrava človeška čustva, ki ste jih potlačili, da bi se zaščitili, dobili ljubezen, bili v redu, ostali živi. Resnica, ki bi jo morali izraziti, pa je niste mogli.

Toda danes je nov dan in vse, kar se je v preteklosti zataknilo v vas, lahko danes dobi dovoljenje, da se znova premakne. To bo sicer zahtevalo pogum in pripravljenost občutiti staro bolečino. Skozi njo boste morali dihati, zaupati telesu in se prepustiti. Ne smete se prepustiti umu in njegovim strahovom. Povedati morate resnico in ne smete se več skrivati. 

V varnosti lastne prisotnosti ali prisotnosti nekoga, ki mu zaupate in ob katerem se počutite varne, namenite pozornost bolečini in jo ozavestite z ljubeznijo. 

Življenje se želi le igrati v vas, plesati, vibrirati in valovati. Jeza, strah, impulzi, nagoni in želje, za katere ste se naučili, da so sramotni, napačni ali nevarni, so bili vedno naravni, normalni in zdravi. In če se boste zdaj obrnili proti njim, jih ozavestili, vas ne bodo poškodovali. Namenite jim ljubezen in pozornost ter varen prehod, ki so si ga vedno zaslužili. 

Naj bo vaše srce sedaj odprto, naj bo ljubeče in radovedno, sprejemljivo. Ko se čustva pojavijo in gredo skozi vas s svojo hitrostjo, pa jim zaupajte. Vaše rane, vaša nemirna in žalostna mesta, vaše travme niso napake; so sveta mesta v vas, ki obupno hrepenijo po ljubezni in čakajo, da ji spustite na plan. Zato kričite, jokajte, trepetajte, bodite zmedeni ... Živi in zdravi ste in učite se igrati.

Povzeto po zapisu Jeffa Fosterja.