Srce začne močno razbijati, zmanjkuje vam zraka, roke se tresejo, zdi se vam, da izgubljate nadzor. Mnogi ljudje v takšnem trenutku pomislijo, da doživljajo srčni infarkt ali drugo resno zdravstveno težavo. Strokovnjaki pa opozarjajo, da gre lahko za panični napad, ki je sicer zelo intenzivna, a praviloma nenevarna oblika tesnobe.
Srce razbija, vi pa ne veste, kaj se dogaja
Panični napad se pogosto pojavi povsem nepričakovano. Kot pojasnjujejo pri Mayo Clinic, lahko osebo preseneti med vožnjo, nakupovanjem, v službi ali celo med spanjem.
Simptomi običajno dosežejo vrhunec v nekaj minutah. Med najpogostejšimi so hitro bitje srca, potenje, tresenje, občutek dušenja, bolečina ali nelagodje v prsnem košu, vrtoglavica ter močan strah, da se bo zgodilo nekaj hudega. Po podatkih ameriškega National Institute of Mental Health (NIMH) imajo nekateri ljudje med napadom celo občutek, da umirajo ali izgubljajo nadzor nad svojim telesom.
Prav zaradi teh intenzivnih občutkov mnogi prvi panični napad zamenjajo za resno telesno bolezen.
Kaj pravzaprav je panični napad?
Panični napad je nenaden val močnega strahu ali nelagodja, ki se pojavi brez resnične nevarnosti. Pri NIMH pojasnjujejo, da telo v takšnem trenutku reagira, kot da je v življenjski ogroženosti, čeprav dejanske grožnje ni.
Podobno razlagajo tudi pri Mayo Clinic, kjer poudarjajo, da gre za aktivacijo naravnega obrambnega mehanizma "boj ali beg". Ta odziv nam sicer pomaga v nevarnih situacijah, pri paničnem napadu pa se sproži po nepotrebnem.
Čeprav so simptomi zelo neprijetni, strokovnjaki poudarjajo, da panični napad sam po sebi ni nevaren.
Zakaj pride do paničnega napada?
Natančnega vzroka strokovnjaki še niso odkrili. Po navedbah Mayo Clinic imajo pomembno vlogo genetika, občutljivost na stres, določene spremembe v delovanju možganov in življenjske okoliščine.
Panični napadi se pogosto pojavijo v obdobjih večjih sprememb ali psihičnih obremenitev. K njihovemu nastanku lahko prispevajo izguba bližnje osebe, ločitev, težave v službi ali dolgotrajna izčrpanost.
Pri NIMH dodajajo, da lahko telo včasih povsem običajne telesne občutke, kot sta hitrejše dihanje ali nekoliko pospešen srčni utrip, napačno zazna kot nevarnost, kar sproži panični napad.
Kdo je bolj ogrožen?
Po podatkih NIMH se panična motnja najpogosteje pojavi v poznih najstniških letih ali zgodnji odraslosti. Pogosteje jo diagnosticirajo pri ženskah kot pri moških.
Pri Mayo Clinic med dejavniki tveganja navajajo tudi družinsko zgodovino paničnih napadov, travmatične dogodke, dolgotrajen stres, kajenje in prekomerno uživanje kofeina.
To seveda ne pomeni, da bo panični napad doživela vsaka oseba, ki ima katerega od teh dejavnikov, lahko pa povečajo verjetnost za njegov pojav.
Kako si pomagati med paničnim napadom?
Ko se napad začne, je najpomembneje vedeti, da bo minil. Strokovnjaki pri Mayo Clinic svetujejo počasno in umirjeno dihanje ter osredotočanje na sedanjost.
Pomaga lahko tudi tako imenovana tehnika ozemljitve. Pri NIMH priporočajo, da pozornost usmerite na stvari okoli sebe. Poimenujte predmete, ki jih vidite, zvoke, ki jih slišite, ali občutke, ki jih zaznavate v telesu.
Če je v bližini oseba, ki ji zaupate, lahko veliko pomeni tudi njena mirna prisotnost in opomin, da simptomi niso nevarni.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Pri Mayo Clinic priporočajo, da ob prvem paničnem napadu poiščete zdravniško pomoč. Nekateri simptomi so namreč podobni simptomom srčnih bolezni ali drugih zdravstvenih stanj, zato je pomembno izključiti morebitne telesne vzroke.
Prav tako je priporočljivo poiskati strokovno pomoč, če se napadi ponavljajo, če vas je strah novega napada ali če zaradi njih omejujete svoje vsakodnevne aktivnosti.
Zgodnje ukrepanje lahko pomembno izboljša kakovost življenja in prepreči, da bi se težave poglabljale.
Panični napad ali anksioznost?
Čeprav ljudje izraza pogosto uporabljajo kot sopomenki, med njima obstaja razlika.
Pri NIMH pojasnjujejo, da se anksioznost običajno razvija postopoma in je pogosto povezana z določeno skrbjo ali stresnim dogodkom. Panični napad pa se pojavi nenadoma, pogosto brez jasnega razloga, simptomi pa so izrazitejši in intenzivnejši. Ravno nenadnost in občutek, da se dogaja nekaj zelo nevarnega, sta med razlogi, da ljudje panični napad tako težko pozabijo.
Niste sami
Strokovnjaki pri Mayo Clinic in NIMH poudarjajo, da so panični napadi zelo pogosti in da za njih obstajajo učinkoviti načini obvladovanja ter zdravljenja.
Viri: Mayo Clinic, National Institute of Mental Health (NIMH)
Odziv 'boj ali beg' je evolucijsko razvit fiziološki mehanizem, ki se sproži v našem telesu, ko zaznamo nevarnost. Ko možgani ocenijo, da smo ogroženi, sprostijo hormone, kot sta adrenalin in kortizol, ki pripravijo telo na hitro akcijo. Srčni utrip se pospeši, da se poveča pretok krvi v mišice, dih se poglobi za več kisika, zenice se razširijo in prebava se upočasni. Ta odziv je bil ključnega pomena za preživetje naših prednikov ob srečanju s plenilci, saj jim je omogočil, da so se bodisi borili bodisi hitro pobegnili. Pri paničnem napadu se ta mehanizem sproži napačno, brez dejanske zunanje grožnje, kar povzroči, da se telo vede, kot da je v smrtni nevarnosti, čeprav je oseba v varnem okolju.
Tehnika ozemljitve (ang. grounding) je kognitivna in vedenjska metoda, ki se uporablja za hitro preusmeritev pozornosti stran od intenzivnih, preplavljajočih misli ali telesnih občutkov tesnobe in nazaj v sedanjost. Ena najbolj znanih metod je tehnika '5-4-3-2-1', pri kateri oseba ozavesti pet stvari, ki jih vidi, štiri, ki se jih lahko dotakne, tri, ki jih sliši, dve, ki jih lahko zavoha, in eno, ki jo lahko okusi. S tem ko možgane prisilimo k obdelavi senzoričnih informacij iz neposredne okolice, prekinemo cikel katastrofičnih misli in zmanjšamo intenzivnost paničnega odziva, saj se osredotočimo na realnost tukaj in zdaj namesto na notranji strah.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV