Izražanje svojega mnenja je del zveze, tudi prepiri so del uspešne zveze. Iluzorno bi bilo pričakovati, da se bomo s partnerjem ujeli v vseh stvareh, zato je običajno, da različna stališča pripeljejo do prepirov. Te je mogoče s konstruktivnim pogovorom hitro razrešiti. Nikakor pa nista del uspešne zveze žaljenje in kritiziranje. To je izkaz nespoštovanja do partnerja in izkaz nemoči. Večinoma je problem v neujemanju osebnosti in želja. Mnogo parov je skupaj, čeprav se sploh ne ujemajo ali si morda sploh niso všeč. Strah pred samoto oziroma želja po družbi jih privede skupaj, nato pa upajo, da se bo zveza magično odvila po njihovih željah. Drug od drugega pričakujejo, da se bo spremenil, a sami nič ne naredijo za to.

Neujemanje osebnosti in želja pogosto pripeljeta do tega, da partner žali naš videz, osebnost – in navade. Prav tako kritizira naše odločitve, preživljanje prostega časa in ne spoštuje naše službe. Svoje nezadovoljstvo prenaša še na nas in nam poskuša vzbuditi negativne občutke, ki se porajajo v njem. Svojo nemoč izraža z žaljenjem, saj mu to da navidezen občutek moči. S tem nas globoko prizadene in nam da občutek manjvrednosti. Vse to vodi do tega, da v odnosu nismo srečni, a hkrati še vedno vztrajamo, ker upamo, da se bodo stvari spremenile.

V večini primerov se stvari ne bodo spremenile. Na nas je, da sprejmemo odločitev, ali smo zadovoljni s tako zvezo ali si želimo zveze z osebo, ki nas spoštuje in se primerno obnaša do nas. Nesmiselno je zvračati vso krivdo na partnerja, problem je tudi v nas, ker mu to dopuščamo. Če bi že na začetku pokazali, da tega ne bomo tolerirali, bi lahko bile stvari drugačne. Vse prevečkrat smo le nemi opazovalci, namesto da bi izrazili nezadovoljstvo, ker nas strah pred neznanim omejuje pri naših odločitvah. Pametnega razloga, zakaj bi to tolerirali, ni, nam pa včasih srce ali lenoba govorita drugače. Za spremembo je potreben pogum, lažje je vztrajati pri nečem poznanem.

Če želimo biti v življenju srečni, moramo prekiniti tako zvezo, saj v njej zagotovo ne moremo biti srečni. Psihična zloraba nas pogosto uniči še bolj kot fizična, emocionalne rane so tiste, ki puščajo v nas najhujše posledice. Šele, ko se temu dokončno upremo in jasno povemo, da partner z nami ne bo tako ravnal, lahko zaživimo. Za to pa je potrebna odločnost in zaupanje vase. Potrebna je moč, da začnemo znova in se začnemo ceniti. Moč, da se poberemo iz brezna in nase začnemo gledati pozitivno. Da ugotovimo, da je zveza z osebo, ki nas kritizira in žali, mnogo slabša kot samsko življenje. Treba je premagati strahove, da lahko končno spet zadihamo s polnimi pljuči in se v nas vrne optimizem ter vera v srečno življenje.