Vse preveč žensk se z nasiljem bojuje samih, ob tem pa doživljajo hudo stisko, ki se z molkom in tišino le še poglablja. "Kadar govorimo o nasilju nad ženskami, je treba hkrati informirati tudi o vseh možnih oblikah pomoči, saj bodo ženske tako lažje načrtovale svojo varnost in se odločale za nadaljnje korake," pravijo pri Društvu za nenasilno komunikacijo (DNK). 

Kako lahko prijavimo nasilje in kakšen je postopek?

"Nasilje lahko prijavite s klicem na 113, lahko se osebno zglasite na najbližji policijski postaji ali pošljete pisno prijavo na policijo preko elektronske pošte. Na spletni strani Policije imate možnost poslati anonimno e-prijavo ali poklicati na anonimni telefon 080-1200, za katere vam predlagamo, da se zanje odločite le izjemoma, saj je zaradi nesodelovanja udeleženih pogosto onemogočeno učinkovito ukrepanje," pojasnjujejo na Policiji. 

Ob tem razložijo tudi, kako poteka sam postopek prijave: "Ob prijavi bodo policisti pričeli z obravnavo ter sestavili uradni zapis o dogodku, dejanju, največkrat je to Zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe. Žrtev ima ob vložitvi prijave lahko ob sebi zaupno osebo, ki jo lahko spremlja celoten postopek. Ob vloženi prijavi nasilja Policija izvaja vrsto različnih ukrepov, vendar je ukrepanje odvisno od vsakega primera posebej. Najpogosteje bodo zbirali obvestila in opravili potrebne razgovore z osebami, ki bi lahko dale koristne informacije ter zaslišali osumljenca. Po zbranih obvestilih bodo policisti o zadevi pisno obveščali pristojno Okrožno državno tožilstvo s kazensko ovadbo ali poročilom."

Ob tem je dobro vedeti, da imate v vseh postopkih pravico do zagovornika in tudi pravico ob sebi imeti spremljevalca, ki si ga izberete. Prav tako posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletna oseba, posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in zagotavljanju pomoči pa so deležni tudi starejši, invalidi in osebe, ki niso sposobne skrbeti zase. 

Pri Policiji predlagajo, da se obrnete tudi na svojo podporno mrežo: "Lahko poiščete podporo pri bližnjih, ožji in širši družini, svojcih, sorodnikih, sosedih, sodelavcih, znancih in drugih ter jim poveste, kaj se vam dogaja ali kaj se vam je zgodilo, prosite jih za pomoč in sodelovanje v uradnih postopkih."

Na koga vse se lahko obrnemo po pomoč? 

"Obrnite se na nevladne organizacije po pomoč ali nasvet, še posebej, če nimate nikogar, s komer bi se lahko pogovorili o svoji stiski (njihova pomoč in nasvet sta brezplačna). Nevladne organizacije vam lahko pomagajo tudi pri iskanju varnega prostora, njihovi predstavniki vas lahko spremljajo na uradne ustanove in vam lahko pomagajo tudi kako drugače," še svetujejo pri Policiji. 

Tjaša Hrovat, svetovalka pri DNK: "Ženske se lahko obrnejo na center za socialno delo, na Policijo, nevladne organizacije, kot je naše društvo, na osebno zdravnico ali zdravnika. Lahko se umaknejo v varno hišo ali sprožijo postopke po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, če gre za družinskega člana (npr. predlagajo prepoved približanja, izselitev iz stanovanja ...). Lahko se odločijo za individualno svetovanje ali skupino za samopomoč. Pomembno je, da je v jedru vseh ukrepov in pomoči, ki jo dobijo, njihova varnost."