Naše življenje se nam zdi pusto in sivo, če v njem ni nikogar, ki bi osmislil naš vsakdan, nas osrečeval, nosil po rokah in nam dokazoval, koliko smo vredni. Zakaj potrebujemo nekoga, ki bi nam to moral povedati in pokazati na tisoč in en način, da bi se sprejeli in imeli radi? Te občutke iščemo v drugih, namesto da bi jih najprej našli v sebi.

Iskanje ljubezni in sreče 

Obdobje čakanja je minevanje časa, odštevanje dni do sreče, ki jo bo v naše življenje prinesel šele partner, s katerim bomo končno začeli živeti in ljubiti. Več časa ko bo minilo, bolj nas bo bolela neizpolnjena želja po partnerskem odnosu, zaradi katere bomo opazili še več srečnih parov okoli nas, ki imajo vse to, česar mi nimamo – ljubezen.

Idealizacija partnerskega odnosa

Lahko bi se zgodilo tudi vam … Na vsakem koraku vidimo čudovite pare, ki se držijo za roke, si izmenjujejo zasanjane poglede, objavljajo romantične fotografije in jim dodajajo izlive večne ljubezni. Pa je vse to resnično? So tisti, ki imajo partnerja, zaradi tega bolj oziroma vedno srečni?

Vidimo samo to, kar želimo videti, torej popolno ljubezen, zaradi katere lahko spregledamo utrujene oči njegove partnerice, prisiljen objem in vse probleme, s katerimi se srečujejo tudi najbolj zaljubljeni pari. Ni vse tako, kot je videti, saj so mnogi od njih lahko ujeti v nesrečnem razmerju, ampak ostajajo v njem, ker je to edino, kar poznajo. To jim daje občutek, da so »živi«, saj mislijo, da brez partnerja ne morejo preživeti. Da bi ohranili svojo iluzijo, iščejo potrditev svoje ljubezni povsod in oglašujejo ljubezen, v kateri vedno cvetijo rožice, o katerih sanjajo in o katerih sanjate mogoče tudi sami.

Vse za ljubezen, ki to ni 

Hrepenenje in sanjarjenje nas lahko pahneta v čakanje na popolnost, ampak ljubezen ni to, kar vidimo, temveč to, kar čutimo ob partnerju. Na osnovi tega smo pripravljeni izpustiti svoje idealizirane predstave in ga sprejeti takega, kot je, brez seznama popravkov, s katerim iščemo popolnost, ki bi nas zadovoljila. Iskreno se vprašajte, ali ne iščete nečesa, česar v resnici nikoli ne boste našli v nobenem odnosu – popolnega partnerja in ljubezen. Ne potrebujemo rožic, ki bodo ovenele za štirimi stenami, ne potrebujemo slik, s katerimi bi zaigrali nasmeh le za tisti »klik«, in ne potrebujemo partnerja za vsako ceno, da bi lahko bili srečni.

Vaša sreča ni odvisna od drugih, ampak od vas

Naše vrednosti ne definira partner, ampak mi sami, s tem ko živimo življenje, kakršnega si po lastnem prepričanju zaslužimo. Partner ni tisti, ki vas lahko osreči, saj se v razmerju ne boste nič bolje počutili, če boste v odvisniškem odnosu, v katerem boste živeli v strahu, da bi ostali sami ali da bo šlo kaj narobe, ker v sebi še vedno mislite, da niste vredni ljubezni. Nič se ne bo spremenilo, če boste nekoga držali za roko, ob tem pa si vedno znova postavljali vprašanje, ali vas ima resnično rad, ker sebe ne zmorete ljubiti. Njegova ljubezen ne bo nahranila vaše ranjene duše, saj bodo rane ostale, dokler jih ne boste zacelili sami. In šele takrat boste lahko gradili odnose, ki vas bodo resnično zadovoljili tako, kot vi mislite, da si zaslužite – zato ni vseeno, kaj mislite. Čudoviti ste taki, kot ste, a besede niso dovolj – to morate tudi verjeti.

Začnite verjeti vase

Ne obremenjujte se več s slikami idealne ljubezni, ampak začnite spreminjati sliko o sebi. Tako opevana sreča se ne skriva nikjer drugje kot v vaših mislih, dejanjih in odločitvah, ki temeljijo na ljubezni, ki ste jo sposobni čutiti do sebe. Samo vi ste tisti, ki si morate dovoliti biti srečni. Zato nehajte čakati, ampak uživajte v vsakem trenutku, ki vam ga je življenje podarilo, v majhnih stvareh, kot so skodelica dobre kave, klic prijateljice, sprehod v osrčju narave in še in še. Vsak dan izberite sebe in vse nepopolnosti, ki so del življenja – s partnerjem ali brez njega.

Če boste torej ljubili sebe, bo vse ostalo le "dodana vrednost", ki ne bo osmislila vašega življenja, ampak ga bo le obogatila.