Ne glede na to, kakšni so vaši razlogi, da ste se odločili za meditacijo, ni skrivnost, da ima lahko številne koristi, tako za naš um kot tudi za naše telo. In če govorimo o meditaciji, moramo najprej vedeti, kaj ni meditacija. Mag. Kaja Kastner Yadav, medn, cert. svetovalka ajurvede in učiteljica joge: "Meditacija ni razmišljanje, analiziranje problemov, dnevno sanjanje, ni nekontrolirano prepuščanje tavanje uma. Tudi ni notranja konverzacija ali poglabljanje miselnega procesa. Meditacija tudi ni spremljanje zgodbe in čutenje pozitivnih čustev, kot se to uporablja pri nekaterih 'vodenih meditacijah'. Meditacija tudi ni prepuščanje izkustvom energijskega sveta. Meditacija ni hipnoza ali avtosugestija. Meditacija ni kontrola uma. Meditacija ni religija. Cilj meditacije v jogi je Samadhi, razširjeno stanje zavesti ali razsvetljenje."

Kaj je meditacija?

Meditacija je specifična tehnika ponotranjenega zavedanja, ki je drugačno od običajnega stanja zavesti. V meditaciji je praktikant/ka popolnoma budna in pozorna, ob tem pa um ni usmerjen v zunanji svet ali dogodke zunaj ali okoli nje. Um tudi ni zaspan ali sanjav.

V meditaciji smo pozorni na notranje dimenzije, ki se jih se le redko zavedamo. Te dimenzije so globlje od miselnega procesa, analiziranja, dnevnega sanjanja, spominjanja ali doživljanja čustev in občutkov v telesu. Meditacija zahteva notranjo pozornost, ki je tiha, mirna, usmerjena ali koncentrirana, a hkrati tudi sproščena.

Meditacija je stanje, ki se zgodi tako kot spanje. Vanj enostavno pademo. Lahko se nanj pripravimo, zgodi pa se spontano. Ko govorimo o učenju meditacije, pravzaprav govorimo o različnih tehnikah koncentracije – dharana, ki vodijo v meditacijo – dhyana.

Kako nam meditacija lahko pomaga oziroma kakšni so njeni učinki?

Meditacija prinaša številne pozitivne učinke, tako na fizično in mentalno telo kot tudi ezoterične. Vendar je predpogoj za uspešno in poglobljeno izvajanje tehnik koncentracije, ki vodijo v meditacijo, fizično zdravje telesa. Velikokrat osebe zanemarijo fizično telo in se predajo le duhovni sferi bivanja, ker je to močnejše od telesa. Deloma je res, vendar brez dobrega fizičnega zdravja globljih psihičnih in duhovnih napredkov ne moremo pričakovati.

Že znani učinki meditacije so izboljšan spomin, pomnjenje in koncentracija, poveča se energija, izboljša se spanec, bolj smo zadovoljni, izboljša se samopodoba, upočasni se biološko staranje. Telo in um sta bolj sproščena, zato postanemo bolj kreativni, osredotočeni. Stanja anksioznosti in depresije pa zahtevajo ajurvedsko obravnavo telesa, jogijske tehnike so lahko v podporo.

Ko izvajamo tehnike koncentracije, pričnemo spoznavati sebe, svoje mentalne vzorce, zavestne in podzavestne, strahove, želje, motive. Z opazovanjem jim ne dajemo več moči in zato tudi v zunanjem svetu lahko odreagiramo drugače, kot smo vajeni. Naučimo se v zunanjem svetu reagirati zavestno, ne iz impulza. Pozitivni učinki izvajanja tehnik so vidni tako, da smo v zunanjem svetu bolj srečni in zadovoljni.

Zmanjšamo ali se popolnoma znebimo fizičnih in mentalnih simptomov stresa. To se zgodi, ker uspemo sprostiti mišične napetosti in s tem avtonomni živčni sistem. Sproščeno mentalno stanje pomaga imunskemu sistemu, saj se zmanjša reaktivnost na stres, napor in psihofizične obremenitve.

Vsaka misel, ki jo ustvarimo ali se je oprimemo, ima takojšen učinek na biokemijo celice. To je znanstveno dokazano, zato bi morali biti res pozorni, katere misli gojimo. S širjenjem zavedanja spoznavamo svoje misli in jih lahko kontroliramo. Tako ima meditacija neposreden učinek na celice telesa.

Sčasoma postanemo zavedni vpliva hrane, pijače, okolja, družbe, dejavnosti in spanja na naš um in telo. Morda bomo spremenili tudi življenjski slog, delo in družbo tako, da bodo pozitivno vplivali na stanje uma.

Kakšne vrste meditacije poznamo? 

Poznamo različne tehnike koncentracije, ki vodijo v meditacijo. S tehnikami dajemo umu nalogo, da jih izvaja in s tem ustvarja kontinuiran tok pozornosti. Tehniko je dobro izvajati vsaj 30 dni redno, preden se jo odločimo menjati. Ko enkrat najdemo tehniko, ki nam ustreza, je ne menjamo več.

Tehnike koncentracije lahko vključujejo opazovanje ali fokusiranje na zunanje predmete, oblike, simbole, božanstva ali opazovanje notranjih področij telesa, zvokov, diha ali energetskih centrov. Zvok ali vibracija, na katero se koncentriramo v meditaciji, se imenuje mantra. Tehnike zahtevajo določen sedeč položaj telesa in morda položaj dlani ali mudro.

Legenda pravi, da je Shiva (prvi jogi) vsakokrat ob svojem odhodu podelil ženi Parvati eno tehniko koncentracije. Parvati je vsakokrat tehniko osvojila in naslednjič dobila novo. Vse tehnike, ki jih danes poznamo, tudi tiste registrirane z imeni, imajo izvor v jogi.

Zelo priljubljena tudi med začetniki je tehnika so-ham. So-ham v Sanskrtu pomeni jaz sem to. So-ham je naravni zvok, ki ga nezavedno proizvajata vdih in izdih. Ob vdihu je to zvok So, ob izdihu je to zvok Ham. Ta zvok lahko enkrat slišimo kot so-ham, drugič spet kot ham-so. Jaz sem to, to sem jaz.

Pri tej tehniki uporabljamo mantro so-ham na način, da ob vsakem vdihu mentalno ponovimo so, ob vsakem izdihu ponovimo ham.

Tehnika je dobrodošla pri začetnikih in tistih, katerih um zelo bega in ga težko fokusirajo. Je zelo naraven pristop, ki bo navdušil kreativne in subtilne ljudi.

Kaj je meditacija v ajurvedi?

Ajurveda je veda o življenju in izhaja iz istega filozofskega in časovnega okvira kot joga. Cilj ajurvede je ustvariti pogoje za dolgo, zdravo in izpolnjujoče življenje, katerega cilj naj bi bila moksha, osvoboditev od cikla rojevanja in smrti. V jogi je to samadhi. Meditacija v ajurvedi je način umirjanja uma in njegovih fluktuacij, kar pripelje tudi do zdravega fizičnega telesa. Telo, energija in um so medsebojno povezani in potrebni nege, čiščenja in hranjenja. Pot do zdravja je nujno pot navznoter, samospoznavanja, spuščanja nekoristnih vzorcev in nenazadnje je to pot razsvetljenja, joge. Tako se joga in ajurveda prepletata in dopolnjujeta.

Kako meditirati?