V trenutnih razmerah je glavni problem, ker tega še nismo doživeli. Okoliščine so neznane, nejasne. Izgubili smo nadzor nad življenjem, kot smo ga bili vajeni. Stvari ne potekajo po planu, in to je velik šok za organizem. To je tako kot naš prvi razhod zveze. Novica o tako hitrem razširjanju virusa in njegovih posledicah je med nas odjeknila kot bomba. Bili smo šokirani, ljudje smo se težko sprijaznili s tem, nekateri so si dolgo časa zatiskali oči pred dejanskim stanjem. Nekateri med njimi si celo še danes.

Naslednji korak je občutek prizadetosti, žalosti. Žal se bo začela pojavljati depresija. Veliko stvari, ki nas osrečujejo, zdaj nekaj časa ne bo več mogoče početi. Ljudje smo družabna bitja, telesni stik in bližina nam večini veliko pomenita. Večina od nas potrebuje fizični kontakt, to nam da občutek veselja, v nas se sprostijo endorfini. Pogrešali bomo druženje na pijači v priljubljenem lokalu, pristen objem prijatelja, stisk rok novega znanca, petko veselja ob zmagi v ekipnih športih.

Če tega ni, je treba najti nekaj novega. To je podobno temu, ko prebolevamo razhod zveze. Svoj prosti čas moramo čim bolje izkoristiti, najdi moramo nekaj novega, kar nas veseli. Morda odkrijmo stare hobije, ki smo jih povsem pozabili. Morda se potopimo v delo ali študij. Morda odplavajmo v srečen fantazijski svet knjig ali filmov. Prek telefonov se moramo obdati s prijatelji in družino, ki so nam lahko v oporo. Ustvarimo si skupinske klice, da imamo še vedno občutek pristnega druženja in se pogovarjamo o srečnih trenutkih in načrtujmo skupne podvige.  

Seveda nam bodo na pot prišli tudi izzivi. Ko bodo spomini na pretekle dni prihajali v misli in nam bo hudo, ker trenutno ne moremo početi stvari, ki nam prinašajo največ veselja. Ko bo prišel izpad dohodka zaradi odsotnosti z dela ali morda celo bolezen. Nič ni narobe, če se vmes zjokamo. Položaj je težek. Nihče si tega ni želel, nobenemu ni lepo. Je pa samo od nas odvisno, kako se bomo odzvali na to. Verjamem, da se bomo z razmerami uspešno soočili in naredili vse, da premostimo ovire. Ko se bomo uspešno spopadli s tem izzivom, bomo odkrili marsikaj novega o sebi in začeli iskati nove priložnosti v življenju.

Prvi udarec je bil hud, a po njem se bomo pobrali. Na trenutne okoliščine nimamo vpliva, samo čakati moramo, da mine in nato zaživeti dalje. Izkoristiti čas prebolevanja za delo na sebi, osebnostno rast, za odkrivanje stvari, ki nas veselijo. V teh trenutkih se šele zavemo, kako smo lahko srečni, če imamo ob sebi bližnje. Cenite jih in pazite na njih. Ko bo vsega tega konec, se bomo stisnili in objeli še toliko močneje. To bo naš srečen konec – da lahko svobodno počnemo stvari, ki nas veselijo in si sami kreiramo svoje življenje.