Zakaj izbiramo napačne partnerje?

Razlogov, zakaj izbiramo napačne partnerje, je več. Včasih nas zaslepi močna privlačnost, drugič pa nas nezavedno vodijo vzorci iz otroštva. Naše odločitve so pogosto oblikovane s strani nezavednih notranjih prepričanj. Dobra novica je, da lahko te vzorce prepoznamo, prekinemo in začnemo izbirati bolje.

Začetna telesna privlačnost, kemija in iskrice nas lahko povsem prevzamejo in hkrati zameglijo presojo, ali smo z osebo dejansko kompatibilni. Pogosto nas pritegnejo občutki, ki so nam znani iz preteklosti, tudi če niso prijetni ali varni.

Medsebojna privlačnost še ne pomeni, da smo s to osebo tudi resnično kompatibilni in da nam zna prisluhniti, podpreti in z nami reševati konflikte. Privlačnost je pomembna, a za dolgotrajno zvezo so veliko pomembnejše skupne vrednote, čustvena povezanost in sposobnost skupne rasti.

Naše prve izkušnje z ljubeznijo izvirajo iz otroštva, iz odnosa s starši ali drugimi pomembnimi osebami. Te izkušnje pogosto oblikujejo nezavedne vzorce, ki jih kot odrasli ponavljamo v partnerskih odnosih.

Če smo odraščali ob čustveno nedostopnem staršu, se bomo morda pozneje v življenju težko povezali z nekom, ki nam ponuja varnost, saj nam je ta občutek neznan ali dolgočasen. Te vzorce iz otroštva lahko ves čas ponavljamo, dokler jih ne prepoznamo in prekinemo.

Včasih nas prevzamejo odnosi, polni čustvenih vrtiljakov, ljubosumja, napetosti in drame, ki jih dojemamo kot 'strast'. V resnici gre za čustveno nestabilnost, ki v nas sproža močne odzive. Ko smo v nenehnem čustvenem pričakovanju, telo sprošča dopamin, ki ga lahko zamenjamo za ljubezen.

V zdravih odnosih se počutimo umirjeno, spoštovano in slišano. A če smo navajeni dramatičnih in nepredvidljivih povezav, nam lahko stabilnost deluje dolgočasna. Zato nas nezavedno vleče k partnerjem, pri katerih se moramo ves čas dokazovati in kjer ni prostora za sproščenost, ampak stalna borba za pozornost.

Velikokrat imamo v mislih seznam lastnosti, ki naj bi jih imel naš idealni partner. Seznam sestavljajo privlačen videz, kariera, zanimivi hobiji, smisel za humor, status ... A pri tem pogosto spregledamo bistvo: kako se želimo počutiti v njegovi bližini?

Resnične vrednosti odnosa ne temeljijo na zunanjih lastnostih, temveč na tem, ali smo ob osebi lahko to, kar smo, brez strahu pred zavrnitvijo. Če z nekom ne moremo biti sproščeni in se ne počutimo razumljeni, potem še tako popoln seznam izgubi pomen. Zunanje lastnosti so lahko privlačne, a niso tiste, ki nas dolgoročno držijo skupaj.

Strah, da bomo ostali sami, je eden najmočnejših razlogov, zakaj se ljudje zadržujemo v razmerjih, ki nam ne ustrezajo. Sprejmemo polovične odnose, ki morda za nekaj časa zapolnijo praznino, vendar dolgoročno ne nudijo varnosti, bližine ali prave povezanosti.

Samskost ni kazen, ampak je priložnost za rast, za okrepitev občutka lastne vrednosti, za ponovno povezavo s seboj. Ko se naučimo biti srečni sami, nehamo izbirati iz pomanjkanja.

Ko začnemo gledati vase, prepoznavati vzorce, zdraviti stare rane in graditi svojo vrednost, se naučimo izbirati drugače. Partner naj bo dopolnitev naše celote in ne obliž na naše rane.

Vir: psychologytoday.com