Zato se nekateri pari po prepiru počutijo še bolj povezane

Zakaj se nekateri pari tako radi prepirajo in zakaj se mnogi po prepiru počutijo še bolj povezane? V ozadju se skriva kompleksen psihološki vzorec, izstopata pa predvsem dva razloga, ki po poročanju Psychology Today razkrivata odgovor na ta vprašanja.

Zakaj je temu tako, lahko, kot poroča Psychology Today, pojasni teorija navezanosti, ki preučuje, kako ljudje oblikujemo in vzdržujemo odnose. Še posebej izpostavljajo anksiozen stil navezanosti. Ljudje z višjo anksiozno navezanostjo namreč pogosteje poročajo o večji zaznani intenzivnosti konfliktov, doživljajo več čustvene stiske med nesoglasji, hkrati pa konflikt vidijo kot grožnjo varnosti odnosa.

Posamezniki z anksioznim stilom navezanosti, ki se kaže v strahu pred zapustitvijo in potrebi po nenehni potrditvi, pogosto izbirajo angažiranost v konfliktu kot nenavaden način za doseganje bližine, poroča Psychology Today. Če odnos preživi ostre prepire, jim to služi kot 'dokaz', da je njuna vez močna. To ustvarja začaran krog, kjer se konflikt zdi kot edina zanesljiva pot do čustvene usklajenosti, po kateri tako močno hrepenijo.

Čeprav ta dinamika prinaša začasno olajšanje, obenem ustvarja zaskrbljujoč cikel. V njem konflikt, kot poudarja Psychology Today, postane edina zanesljiva pot do čustvene usklajenosti in pozornosti, po kateri anksiozno navezani posamezniki hrepenijo. Prepir sam po sebi, čeprav boleč, zagotavlja, da se bo partner sčasoma osredotočil nanje z intenzivno skrbjo in osredotočenostjo.

Kadar možgani zaznavajo grožnjo, kot je prepir, se v nas sprožijo procesi, ki iščejo ponovno vzpostavitev bližine. V tem kontekstu fizična intimnost (npr. 'pomiritveni seks') postane hiter in učinkovit mehanizem za popravilo, saj aktivira center za nagrajevanje v možganih in zmanjša stresne odzive, še poročajo. Kljub takšni funkcionalnosti je to na dolgi rok izjemno nezdravo.

Drugi mehanizem, ki ga izpostavlja Psychology Today, je napačno pripisovanje vzburjenja. Ko posamezniki doživijo povišano fiziološko vzburjenje – recimo pospešen srčni utrip ali aktivacijo simpatičnega živčnega sistema – lahko to stanje pripišejo napačnim dejavnikom.

Znana študija iz Journal of Personality and Social Psychology je denimo ugotovila, da so posamezniki, ki so bili fiziološko vzburjeni (s pomočjo vadbe), privlačnega sodelavca ocenili bolj pozitivno kot kontrolna skupina, poroča Psychology Today. Čeprav se je to zgodnje delo osredotočalo predvsem na privlačnost v kontekstu zmenkov, je temeljni mehanizem intenzivne fiziološke aktivacije, ki se napačno interpretira kot čustveno vzburjenje, izjemno relevanten za intenzivne občutke naklonjenosti po konfliktu v dolgotrajnih razmerjih.

Ključnega pomena je zavedanje, da prepir nikoli ne sme postati pogoj za občutek ljubljenosti. Vsak posameznik in par bi moral biti opremljen z veščinami za konstruktivno reševanje konfliktnih situacij, da bi iz njih izšel močnejši, ne pa zgolj olajšan, opozarja Psychology Today. Cilj je ustvariti trdnejšo vez, ki se opira na varno navezanost in konstruktivno komunikacijo, kar vodi do bolj izpolnjujočega in stabilnega partnerskega življenja.

Vir: psychologytoday.com