Ločitev ženske udari po žepu precej bolj kot moške

Ločitev pogosto razumemo kot delitev premoženja: stanovanje, avto, prihranki, morda podjetje. Toda finančne posledice razhoda so precej širše. Ko se en skupni proračun spremeni v dva, se pokažejo razlike, ki so bile v zakonu morda manj opazne.

Kdo je delal manj, da je lahko skrbel za otroke? Kdo je pogosteje ostajal doma, ko je otrok zbolel? Kdo je zaradi družine zavrnil napredovanje, delal krajši delovni čas ali si vzel več let premora od kariere?

Prav tu se pogosto skriva del odgovora, zakaj so ženske po ločitvi finančno bolj ranljive.

Medtem ko sta partnerja živela skupaj, je lahko višji dohodek enega od njiju pokrival večino skupnih stroškov. Drugi partner je medtem prevzel večji delež neplačanega dela, skrbi za otroke, gospodinjstva in organizacije družinskega življenja.

Takšna delitev je lahko smiselna za družino, dokler družina ostaja skupaj. Težava se pokaže, ko se skupno gospodinjstvo razdeli.

Raziskave že dolgo kažejo, da imajo ženske po ločitvi praviloma večji padec razpoložljivega dohodka kot moški. Analiza podatkov iz šestih držav, ZDA, Združenega kraljestva, Švice, Južne Koreje, Nemčije in Avstralije, je pokazala, da je imela ločitev v vseh analiziranih državah v povprečju negativne učinke na dohodek žensk, ti učinki pa so bili večji kot pri moških.

Raziskovalci pri tem opozarjajo, da na velikost posledic vplivajo tudi socialni sistem, trg dela, družinski model in zakonodaja posamezne države.

Eden ključnih razlogov je skrb za otroke.

Če po ločitvi otroci večino časa živijo pri materi, ima ta praviloma več vsakodnevnih stroškov in manj možnosti, da bi svoje delo prilagodila izključno karieri.

To ni zgolj vprašanje varstva otrok. Gre za celoten sistem vsakdanjega življenja: odvoz v šolo, dejavnosti, zdravniki, počitnice, bolniške odsotnosti in številne druge obveznosti.

Tudi najnovejši podatki ameriške centralne banke kažejo, da skrb za otroke in odrasle, ki potrebujejo pomoč, nesorazmerno pogosto prevzemajo ženske. Matere otrok, mlajših od 13 let, so precej pogosteje kot očetje povedale, da so glavne skrbnice svojih otrok, tudi kadar sta oba starša zaposlena.

Po ločitvi lahko ta razlika postane neposreden finančni problem.

Ženska, ki dela krajši delovni čas, ne more preprosto čez noč postati oseba, ki dela deset ur na dan. Prav tako se po večletni odsotnosti s trga dela ni vedno mogoče vrniti na enako plačano delovno mesto.

Pri delitvi premoženja ljudje pogosto razmišljajo o stanovanju, avtomobilu, prihrankih in drugih takoj vidnih sredstvih.

Pokojnina pa je oddaljena. Zato jo pari pri ločitvi lahko spregledajo.

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko ločitev pomembno vpliva na pokojninsko premoženje žensk. Če je ženska zaradi skrbi za družino delala manj ali bila dlje časa odsotna s trga dela, je v tem obdobju praviloma ustvarila tudi manj pokojninskih pravic. Če se pokojninsko premoženje pri razvezi ne upošteva oziroma ga ni mogoče ustrezno deliti, lahko posledice občuti še desetletja pozneje.

To je še posebej pomembno za ženske, ki se ločujejo po 40. ali 50. letu.

Takrat morda ne gre več samo za vprašanje, kako bo preživela naslednjih nekaj let. Gre tudi za vprašanje: od česa bo živela pri 70 letih?

OECD v najnovejšem poročilu o pokojninah poudarja, da lahko delitev pokojninskih pravic ob ločitvi poveča finančno varnost partnerja, ki je bil manj povezan s trgom dela, pogosto ženske. Hkrati opozarja, da se možnosti za delitev pokojninskih pravic med državami precej razlikujejo.

Predstavljajmo si par, ki ima stanovanje, vredno 300.000 evrov.

Po ločitvi ženska ostane z otroki v stanovanju, moški pa dobi drug del premoženja oziroma se dogovorita o izplačilu deleža.

Na papirju se lahko zdi, da je ženska dobila zelo veliko.

Toda stanovanje ne plačuje položnic.

Če ima ženska nižji dohodek, lahko veliko stanovanje pomeni višje stroške vzdrževanja, energije, davkov in kreditov. Poleg tega je premoženje v nepremičnini manj likvidno kot denar ali naložbe.

Prav zato finančni strokovnjaki opozarjajo, da pri ločitvi ni dovolj vprašanje, koliko je neko premoženje vredno danes. Pomembno je tudi, koliko bo posamezno premoženje vredno za življenje čez 10, 20 ali 30 let.

Ena od manj vidnih posledic materinstva je vpliv na kariero.

Če je ženska več let delala manj, zavračala napredovanja ali ostajala doma zaradi otrok, je lahko njena plača nižja, kot bi bila, če bi bila ves čas popolnoma osredotočena na kariero.

Raziskave o posledicah ločitve prav to izpostavljajo kot enega od pomembnih razlogov za večjo ekonomsko ranljivost žensk: tradicionalna delitev dela v zakonu lahko ustvari razlike v delovnih izkušnjah, zaslužku in človeškem kapitalu, ki se pokažejo šele ob razpadu zakona.

In tukaj nastane paradoks.

Delo, ki je bilo v času zakona ključno za družino, se po ločitvi pogosto ne spremeni v enakovredno finančno vrednost za osebo, ki ga je opravljala.

Ena od pomembnih raziskav, objavljena v reviji Demography, je analizirala podatke več kot 18.000 ljudi v Nemčiji in spremljala njihove življenjske razmere pred ločitvijo in po njej.

Rezultati so pokazali izrazito razliko pri dohodkih: ženske so v letu ločitve izgubile približno 40 odstotkov svojega ekvivalentnega gospodinjskega dohodka, medtem ko so njihovi nekdanji možje v povprečju beležili približno petodstotno povečanje. Povečalo se je tudi tveganje žensk za revščino.

Pomembno pa je poudariti, da to ne pomeni, da moški po ločitvi nikoli ne utrpijo finančnega udarca. Raziskave kažejo, da ga lahko – posebej če so imeli veliko finančnih obveznosti ali če je bila partnerica pomemben vir dohodka.

Gre za povprečne vzorce, ne za pravilo, ki bi veljalo za vsako družino.

Pri ločitvah v poznejših življenjskih obdobjih je časa za finančno okrevanje manj.

Raziskava, ki je spremljala ljudi, stare 50 let in več, je pokazala zelo izrazito razliko: življenjski standard žensk se je po t. i. sivi ločitvi zmanjšal za približno 45 odstotkov, pri moških pa za približno 21 odstotkov. Pri obeh spolih se je premoženje zmanjšalo za približno polovico.

Pri ženskah se je finančni položaj pomembneje izboljšal predvsem v primeru novega partnerstva. To pa seveda ni nekaj, na kar bi bilo mogoče ali smiselno računati pri finančnem načrtovanju.

Zato je ločitev pri 50 letih finančno drugačna od ločitve pri 30.

Če je pred žensko še 30 ali 40 let življenja, je vprašanje pokojnine, stanovanjskega položaja in dolgoročnega varčevanja veliko pomembnejše.

Pri primerjanju tujih raziskav s Slovenijo je potrebna previdnost, saj se pravila glede skupnega premoženja, preživnin, pokojnin in socialnih transferjev med državami razlikujejo.

Slovenija ima sicer eno najmanjših razlik med ženskimi in moškimi pokojninami. Po podatkih OECD ženske v Sloveniji prejemajo povprečno približno 10 odstotkov nižje pokojnine od moških, kar je precej manj od povprečne razlike v ostalih državah, ki znaša 23 odstotkov. OECD hkrati ugotavlja, da so glavna gonilna sila pokojninske razlike razlike v življenjskih zaslužkih.

To pa še ne pomeni, da je ženska po ločitvi finančno varna.

Pomeni predvsem, da je slovenski položaj v nekaterih pogledih ugodnejši od položaja v državah z veliko večjimi razlikami.

Največja napaka: gledati samo današnjo vrednost premoženja

Pri ločitvi je zato pomembno gledati širšo sliko.

Ni dovolj vprašati: "Kdo dobi stanovanje?" Treba je vprašati tudi: Kdo bo imel koliko mesečnega dohodka? Kdo bo nosil večji del stroškov za otroke? Kako bo razdeljeno skupno premoženje? Kaj se bo zgodilo s krediti? Kaj bo s pokojninskimi pravicami? Kako bo ločitev vplivala na kariero? Ali bo eden od partnerjev zaradi otrok lahko delal manj? Koliko bo vsak od njiju potreboval za stanovanje? Kaj se zgodi, če preživnina ni redno plačana?

In predvsem: kako bo finančna slika videti čez 10 ali 20 let?

Podatki iz različnih držav kažejo precej podoben vzorec: ko se skupno gospodinjstvo razdeli na dve, ženske v povprečju občutijo večji finančni padec.

Ne zato, ker bi bile ženske pri denarju nujno manj sposobne ali ker bi bile po ločitvi manj pripravljene delati.

Velik del razlike nastane zaradi življenjske poti, ki je bila zgrajena v času zakona: kdo je skrbel za otroke, kdo je zaradi družine zmanjšal obseg dela, kdo je imel višji dohodek in kdo je posledično ustvarjal več pokojninskih pravic.

Prav zato je finančna samostojnost pomembna, še preden pride do ločitve.

Poznavanje družinskih financ, vpogled v skupno premoženje, lastni prihranki, razumevanje pokojninskih pravic in predvsem zavedanje, koliko je vredno tudi neplačano delo za družino, niso znak nezaupanja do partnerja.

So oblika finančne varnosti.

In čeprav se o njih najpogosteje začne govoriti šele takrat, ko gre zakon narazen, bi bilo bolje, da bi jih poznali že takrat, ko je vse še v redu.

Viri: Organisation for Economic Co-operation and Development, Demography