Zato umika pogled, izbere bolj konservativne obleke, noče izstopati, noče dvigniti ramen in ponosno nositi svojega telesa. A ne gre samo za njeno telo in vizualno podobo. Ženske ne naredi ženstvene njena postava, dolgi lasje, seksi obleka, nežen glas, nakit ali ličila. 

Žensko naredi ženstveno njena energija, to, kako se nosi in to, kako sije. To, kako se počuti v svojem telesu, koliko je sproščena, koliko je mehka in ljubeča. To, koliko se zaveda sebe, koliko je zadovoljna, koliko je samozavestna. 

In ker noče pritegniti napačnih pogledov, ugasne tudi to. Ugasne žensko energijo. Postane nevidna. Izgubi sijaj in živi kot senca sebe.

In zakaj nas danes kljub vsej svobodi, ki jo imamo, še vedno spremlja ta strah, ta neprijeten občutek, ta sram in ta krivda? 

Ženska v preteklosti ni smela biti preveč razigrana, ker bi lahko izpadla lahkoživa in prostaška. Ni smela biti preveč zadovoljna s sabo, ker bi izpadla prevzetna. Ni smela biti preveč strastna, ker bi lahko bila skušnjava. Ni smela preveč gledati v oči, ker bi izzivala. Ni smela biti preveč kreativna, ker bi lahko zasenčila druge. Ni smela postaviti mej, ker bi podrla razmerje moči. Ni smela čutiti in uživati v svojem telesu, ker je bilo telo grešno. Ni smela stopiti v stik s svojo duhovno intuicijo, ker bi bila "čarovnica."

Zato se še vedno kdaj v nas prikrade občutek slabe vesti, ko se počutimo dobro. Občutek sramu, ko uživamo. Zato se še vedno občutek lahkotnosti in prepuščanja preplete s strahom. Občutek krivde se prikrade v užitek. Dvom se pomeša z intuicijo. Nemoč se vmeša v kreativnost.

V vsako žensko kvaliteto je položeno breme, ki jo ugaša. Da ji ne dovoli, da v celoti zasije. Ženski se zdi, da živi v svetu, kjer bo kaznovana ravno za svoje lastne kvalitete. Zato se jim raje odpove. Zato se zataji in brzda svojo pravo naravo, da ne bo spet zapostavljena in posmehovana.

Ženska namreč lahko izrazi svoje kvalitete šele, ko se počuti dovolj varno. Šele varnost postavi vse te njene lastnosti v soj luči. Ko se ženska počuti varno, lahko odklene vse svoje potenciale. 

Šele takrat se lahko sprosti, prepusti, se čustveno odpre, je lahko dobra mama in žena, lahko ljubi, je lahko strastna, lahko uživa, je lahko kreativna, lahko senzibilna in intuitivna.

Ženska se prižge, ko se dobro počuti v svoji koži, ko je v stiku s sabo, s svojim telesom, ko se lahko svobodno izrazi. Ko si dovoli biti. Uživati. Čutiti. 

In mnogi so se te mistične ženske moči bali, zato so jo preganjali, zakrivali in pomanjšali. V marsikaterem delu sveta se to počne še danes. Ravno zato je ženska izgubila občutek varnosti. Odvzet ji je bil glavni pogoj za izražanje sebe. 

Ko ni več varna, jo postane strah, zakrči se, izgubi sebe. Prisiljena se je odeti v obrambne mehanizme in operirati večinoma z moško energijo. Primorana je povesiti svoj pogled, stisniti zobe, pogoltniti mnenje, zatreti kreativnost in intuitivnost, potlačiti strast, da ne bo ogrožala sebe. 

Čeprav smo ženske v zahodnem svetu razmeroma svobodne in emancipirane, se ne da zanikati vpliva naše preteklosti. Naša preteklost je zakoreninjena v naš DNK, v to, kako dojemamo sebe. Ta strah in dvom sta ujeta v nas kot ponotranjen glas naših babic in mam, ki so nam dopovedovale:  "Za punčko se to ne spodobi. To se ne sme! Bodi tiho! Ne smej se preveč naglas. Ne izstopaj preveč!" Ta glas naših prednikov je podzavestno zasidran v naši glavi in še vedno deluje znotraj nas kot samocenzura, ki jo izvajamo same nad sabo.

A bolj kot se ugašamo, da bomo varne, bolj varnost izgubljamo. Ravno, ko se pomanjšamo in zapremo, se svoji moči odpovemo. 

Kajti ženska, ki si dovoli, da živi, je ženska, ki se počuti varno. S to prezenco svojega lastnega samozavedanja avtomatsko postavlja mejo. Dvignjen pogled in sprejemanje sebe brez opravičila te dela vidno in vredno spoštovanja. Te iz objekta spreminja v subjekt. Ravno dobro počutje in stik z žensko energijo ti vrača moč in te varuje. 

Zato se ne skrivaj, ampak se pokaži svetu. Tega dovoljenja nam ne more nihče dati in nihče odvzeti, če tega ne naredimo same. 

Ker ženska ni grešna, če uživa. Ni razpuščena in neodgovorna, če se predaja. Ni krhka, če je ranljiva. Ni sebična, če se ima rada. Ni prevzetna, če postavlja meje. Ni čudna, če je igriva. Ni spogledljiva, če je lepa. Ni kriva, če je strastna. Strastna do življenja. 

Ne dovoli preteklosti, da zasenči tvojo luč! Ne dovoli ljudem, da te spravljajo v kalupe. Dovoli sama sebi, da se počutiš dobro!