Seveda je veliko odvisno od našega karakterja. Eni ljudje boljše in drugi slabše prenašajo pomanjkanje bližine. Ljudje, katerih jezik ljubezni je skupno preživljanje časa ali dotik, bodo razdaljo težje prenašali kot drugi. 

Za njih bo pomanjkanje skupnega časa in čutenje dotika nekaj, kar bodo močno pogrešali in kar bo vplivalo na čustveno povezanost. Ljudje, ki so "bad texterji" in se ne znajo izražati prek pisanja, bodo imeli v takšni zvezi, kjer je včasih edina komunikacija prav pisanje, več težav kot tisti, ki jim ni problem napisati celega spisa.

A vsak par lahko z določeno mero zrelosti in komunikacije prestane tudi to, če seveda ne traja predolgo. Preden se odločimo za zvezo na daljavo, je dobro, da najprej vzamemo v zakup to, da zveza ne bo enaka običajni. Da ne pričakujemo enakih občutkov in intenzivnosti. Na ta način ne bomo imeli nerealnih pričakovanj in posledično razočaranj.

Drugo, kar nam lahko olajša situacijo, je misel, da je to samo prehodna faza. Ko se na primer odpravimo na službeno pot, študij ali kaj podobnega, vemo, da bo tega enkrat konec. 

Kajti verjamemo, da je zveza na daljavo lahko prehodna faza, ne pa dolgoročna rešitev. A ker odštevanje dni in hrepenenje včasih še podaljšuje čas, je dobro, da se zamotimo. Da svojega življenja takrat ne damo na pavzo, ampak ga živimo, kar se da polno. Če nam največ v dnevu pomeni klic partnerja iz druge celine, bo naše življenje in počutje preveč pogojeno s tem in to ni dobro.

A pomembno je, da takrat, ko se slišimo, to čim bolj približamo realni izkušnji. To nam k sreči omogoča današnja tehnologija. Da takrat uporabljamo glasovna sporočila, video klice in emoji-je namesto golega pisanja. Z njimi najlažje pogled besed skomuniciramo tudi čustveno stanje in mimiko, kar je zelo pomembno, da se čutimo povezane. Če je tega premalo, bomo imeli občutek, da se naša vez ohlaja. Takrat si moramo zavestno vzeti čas, da se spet povežemo in smo prisotni drug z drugim. 

Morda lahko naredimo skupno romantično večerjo prek video klica, skupno gledanje filma ali preživljanje proste nedelje v postelji, čeprav vsak na svojem koncu sveta. Občutek bo, kot da smo nekaj doživeli skupaj in vsaka taka izkušnja nas lahko znova poveže. To je nekaj čisto drugega kot vsakodnevni obvezujoč klic, kjer drug drugemu naštejemo, kaj se nam je zgodilo skozi dan.

Hkrati lahko čas, ko smo v zvezi na daljavo, uporabimo za osebnostni razvoj in delo na odnosu. Prav ta situacija razmerje lahko naredi še bolj močno.

Ko smo v zvezi na daljavo, lahko v tem času veliko naredimo na lastni samostojnosti. Kajti ko pari živijo skupaj, se pogosto zgodi, da pozabijo na svoje osebne interese in se preveč spojijo s partnerjem. Ko živimo narazen, pa lahko delamo na tem, da znamo izpolnjeno živeti tudi sami, kar bo dobro vplivalo na naš odnos.

Hkrati lahko delamo na nesebični podpori, ki jo izkažemo partnerju, ki morda lovi svoje sanje, dela na pomembnem mednarodnem projektu ali se trudi uspeti čez mejo. Na ta način bomo izkazali zrelost in ga podprli, četudi to pomeni, da ne bomo fizično skupaj.

Poleg tega lahko z zvezo na daljavo okrepimo naše zaupanje v odnosu. Če zaupanje ostane prisotno, čeprav smo tako daleč drug od drugega, pomeni, da je naša zveza močna in bo preživela vse.

V vsakem odnosu so tveganja in priložnosti. Tudi v zvezi na daljavo. Bolj kot se osredotočamo na priložnosti, več lahko iz takega razmerja odnesemo. Če čutiš, da je to nekaj zate, se ne boj in pojdi nasproti izkušnji.