1. ODLOČITEV. Shujšati sem se trudila že prej, a sem po nekaj neuspešnih poskusih vselej obupala, saj kilogrami kar niso in niso hoteli izpuhteti. Ker tehtnica nikakor ni pokazala želenega, sem se tolažila, da mi ni treba "trpeti" in "stradati", da sem v resnici videti popolnoma v redu, da sem zdrava, da imam precej kondicije, da bom že enkrat shujšala, ko bom imela več časa in volje.

Okoli novega leta pa je v meni vendarle začelo vse bolj in bolj zoreti trdno prepričanje, da je skrajni čas, da sem pripravljena, da sem odločena nekaj narediti zase, za svoje počutje, telo, zdravje. Končno sem sprejela odločitev, da bom v enem letu na tehtnici spredaj znova videla petico. Načrte sem razkrila domačim in prijateljem, ki so me podprli, me vmes hvalili in opazili, da sem na dobri poti. Ves čas so me spodbujali in hvaležna sem jim.

2. TELOVADBA. Zmerno aktivna sem bila že prej. Enkrat ali dvakrat tedensko sem šla na enourni sprehod na bližnji hrib ali pretekla med pet in šest kilometrov, včasih mi je občasno uspelo najti čas za polurno telovadbo doma ali jogo.

Po novem letu sem odkrila vadbo z utežmi za moč, ki sem se je prej ogibala, saj nisem želela biti preveč mišičasta. A sem vseeno poskusila, ko so mi pojasnili, da v resnici ni bojazni, da bi postala kot bodibilderka, saj da je treba za tako rast mišic in obliko narediti veliko, veliko več, se močno žrtvovati, resnično nadzorovano jesti in načrtno, premišljeno in nenehno delati. Po izgubi strahu pred prevelikimi mišicami sem na začetku dvigovala kilogramske uteži, vmes sem presedlala na dva kilograma in pol, danes v vsaki roki brez pretiranih težav in sopihanja dvigujem po pet kilogramov. Vadbo poiščem na spletu in po videu telovadim nič več kot 20 ali 30 minut.

Resnično verjamem, da sem ravno zaradi telovadbe z utežmi z vadbo dosegla želen učinek – si preoblikovala telo, izgubila maščobe in kilograme ter pridobila mišično maso. To je zelo pomembno, ker – poenostavljeno rečeno – mišice porabijo več energije in z njihovo krepitvijo porabimo več kalorij. Hkrati opažam, da čedalje lažje telovadim, tečem in hodim. Skratka, vidim, da dodatne mišice lepo opravljajo svojo nalogo. Zdaj dvakrat tedensko telovadim z utežmi in dvakrat odtečem med osem in devet kilometrov, pri čemer zaznavam, da je moj korak čedalje lažji in tudi hitrejši. Ponosna sem nase.

3. PREHRANA. Najprej naj iskreno povem, da prav zares ne stradam in da se ne držim nobene predpisane diete. Po nasvetu prijateljice in svetovalke na področju prehrane in gibanja pa sem spremenila veliko, če pogledam prejšnje (nezdrave) prehranjevalne navade. Če sem si prej po kosilu skoraj obvezno privoščila sladico, jo po novem letu pojem zgolj po nedeljskem kosilu. Praviloma jo spečem doma in izbiram med bolj zdravimi. Tako spečem pecivo z rožičem in jabolki, s polnozrnato moko in z eritrolom namesto sladkorja, s pravim kakavom namesto čokolade, maščobo v receptu pa skušam  v kar največji meri nadomestiti z mlekom, jogurtom, sirotko ali kar vodo.

Zaužijem tudi veliko več sadja in zelenjave – "krožnik" je sestavljen iz polovice "resne" hrane (mesa in priloge), druga polovica je zelenjava. Zraven za kosilo vedno pojem tudi veliko skledo kakršne koli solate. Jem vse: meso, ribe, raznorazne priloge (riž, testenine, njoke, kuskus, ajdovo kašo), sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke. Trudim se, a nisem dosledna, da je riž neoluščen in da so testenine in njoki polnozrnati. Ogibam se kruhu (če ga že pojem, je ržen, ajdov, polnozrnat ali pirin), nadomestim ga s polnozrnatim prepečencem ali s hrustljavimi rezinami. Za zdravo in čisto črevo ter dobro prebavo jem "naravne" probiotike – kislo zelje in repo, jogurt, kefir.

Zjutraj praviloma popijem šejk iz vode, merice beljakovinskega praška in sadja po izbiri, ki je največkrat zamrznjeno jagodičevje, včasih dodam ovsene kosmiče. Beljakovinski šejk vselej popijem tudi takoj po vadbi. Za večerjo je mešana solata (s fižolom, koruzo, čičeriko, sirom ipd.), če sem res lačna, pojem hrustek. Namesto sendviča so danes pri meni za malico na jedilniku jabolka, hruške, banane, breskve, grozdje, solata, korenček, kumare, paradižnik ... Znatno sem zmanjšala vnos maščob – če sem prej paradižnikovo solato solila in ji dodala oljčno olje, jo zdaj zgolj solim. Rada imam posoljene kumare, narezane na rezine, papriko, včasih grizljam surov korenček. Ne jem oreškov, ker so mastni in kalorični, niti suhega sadja, ker je sladko in prav tako precej kalorično. Mleko in mlečne izdelke uživam z manj maščobami, v solato pogosto dodam z beljakovinami bogat fižol, ki me nasiti za dlje časa.

Seveda se pregrešim in pojem sladoled, čips, čokolado, dva kosa belega kruha s čokoladnim namazom. A pregreh je malo in ob skušnjavah, ki se mi v misli najpogosteje prikradejo zvečer, si sama pri sebi dopovedujem, da ni vredno, da naj vendarle zdržim, da me bo do zjutraj minilo ... Jemljem vsak dan posebej in se vsakodnevno osredotočam na pravilno prehrano. In načeloma ne jem po 18. uri; če me resnično močno muči lakota, pojem jabolko ali popijem veliko skodelico čaja.

4. PIJAČA. Pijem veliko vode in si kuham zeleni ali zeliščni čaj. Ko se mi zahoče mehurčkov, popijem gazirano vodo z limono ali (redkeje) gazirano pijačo brez sladkorja s sladili. Rada imam črno kavo brez sladkorja, mleka in smetane ter se ogibam alkoholu, občasno si privoščim malo pivo ali gin tonik, ampak s tonikom brez sladkorja. Sokov ne pijem, sadje ali zelenjavo raje pojem celo, saj imam občutek, da me grizljanje bolj nasiti kot pitje tekočine.

5. SPREMEMBA NAČINA ŽIVLJENJA IN ČAS ZASE. Ob delu od doma imam več časa. Ne izgubljam po dve uri za vsakodnevno vožnjo v Ljubljano. Otroci so čedalje večji in samostojnejši, zato lahko telovadim, tudi ko so doma, kar je bilo prej ob dveh majhnih otrocih in dojenčici nemogoče. Danes si ob devet- in sedemletniku ter štiriletnici lažje vzamem čas za pripravo in načrtovanje obrokov, bolje si lahko razporedim in organiziram dan. Vesela sem, ker so mi nekatere hlače preširoke in ker sem lahko po nešteto letih znova oblekla nekatera oblačila. Omara pa je še vedno polna in – tako kot tipična ženska – nimam ničesar za obleči. Nujno bo treba kmalu po nakupih za osvežitev garderobe!

6. ZADOVOLJSTVO IN NOTRANJI MIR. Nikoli nisem bila nesamozavestna zaradi (odvečnih) kilogramov. Shujšala sem zaradi boljšega počutja, zaradi zdravja, zase. Veliko lažja se počutim, preprosteje telovadim, tečem, se "preganjam" z otroki. Energije imam na pretek, nič mi ni težko narediti, vsega se lotim z dovoljšno mero optimizma in odločenosti. In v resnici ni velike znanosti – pojesti je treba manj kalorij, kot jih porabimo, kar lažje dosežemo s premišljeno izbiro živil in s telovadbo. Jesti je treba dovolj vlaknin in beljakovin, pa tudi ogljikovih hidratov, raznovrstno hrano s hranili in vitamini, z vadbo pa oblikujemo lepo telo.

Za mano je turbulentno obdobje. V zadnjih letih se mi je dogajalo veliko lepega, pa tudi veliko groznega. Rodila sem tri otroke. Vmes je moja mama zbolela za kruto in neozdravljivo boleznijo, ob družini in službi sem prevzela še precejšen del skrbi zanjo. Žal je umrla, po njeni smrti sem bila čustveno, telesno in duševno na dnu. Počasi ter z veliko podporo moža in lastno voljo sem se pobrala in se še pobiram, a sem veliko bolj "zdrava" kot v najhujših trenutkih. Danes vem, da je treba biti za velike odločitve v življenju umirjen, zadovoljen, vesel. Ob notranjem miru je vse lažje, cilji so bližje in enostavneje uresničljivi. Zato vam svetujem: prizadevajte si biti srečne. Imejte se rade, zaslužite si. Verjemite vase, močne in sposobne ste. Vse ste lepe ... Ženske ste in vredne ste čudovitega življenja, oblikovanega po vaši meri.