Ne gre zgolj za fizično vadbo, joga je v resnici mnogo več – gre za obsežno znanost, ki zajema telo, um in duha, je pojasnila joga terapevtka in učiteljica joge, ERYT, Maja Tanko Smolič. Po njenih besedah je joga "v osnovi samo ena", a na Zahodu so se uveljavila različna poimenovanja glede na način izvajanja jogijskih položajev (asan) in pristop. Vsaka ima svoje značilnosti glede na izvajanje položajev, uporabo pripomočkov, temperaturo prostora ...

Med najpogostejšimi, ki jih poznamo v Evropi in ZDA, je izkušena učiteljica joge naštela in opisala jogo: hatha, vinyasa, power, hot, yin.

Hatha joga je umirjena vadba, kjer vadeči držijo položaje več dihov ter se osredotočajo na dihanje in umirjanje uma. Primerna je za vse, ki želijo obvladovati stres in krepiti telo na bolj nežen način.
Vinyasa joga je bolj dinamična, tekoča vadba, kjer se položaji povezujejo v zaporedja z veznim elementom, imenovanim vinyasa – obliko pozdrava soncu. Najbolj primerna je za začetnike, saj preko gibanja postopoma razvijajo telesno kondicijo in umirjajo um.
Power joga je zahtevnejša oblika vinyase, namenjena bolj športno aktivnim in v dobri kondiciji, ki želijo fit postavo in si krepiti trup (trebušne in hrbtne mišice) ter iščejo kontrautež športu, s katerim se pogosteje ukvarjajo. Priporočljiva je tudi za mlade, ki imajo predvsem sedeče službe za računalniki ter želijo vzpostaviti ravnovesje med fizičnim in psihičnim delovanjem.
Hot joga je umirjena vadba v zelo segretem prostoru, lahko tudi v savni, kar omogoča večjo gibljivost mišic in sklepov.
Yin joga je počasna in umirjena vadba, kjer v asanah vztrajamo dlje časa; začetniki zdržijo od 45 do dve minuti, izkušeni dlje. Ob pretežno sedečih in ležečih položajih je poudarek na globinskem sproščanju mišic in živčnega sistema, zato je idealna za večerno pripravo na kakovosten spanec. Njena nadgradnja je restorativna joga, kjer vadeči v udobnih jogijskih položajih ostanejo tudi do 20 minut.
Hormonska joga je posebej zasnovana za ženske, ki se srečujejo z izzivi, kot so hormonsko neravnovesje, menopavza, težave z zanositvijo in PMS.

Kako in kje začeti?
Začnite počasi in brez pričakovanj popolnosti. Najdite izkušenega učitelja, ki vas razume, in skupino, kjer se počutite prijetno. Na dobrem začetnem tečaju bodo upoštevali vaše omejitve, naj gre za gibljivost, bolečine v hrbtenici ali zgolj iskanje miru.

Pri izbiri vrste joge pa je ključno vprašanje, ali potrebujete več gibanja ali več umirjenosti. Dinamične oblike joge so po pojasnilih sogovornice bolj primerne za mlade, ki iščejo fizičen izziv, gibanje in moč telesa, medtem ko umirjene oblike zahtevajo več zbranosti in notranjega fokusa. Začetnikom pogosto bolj ustreza dinamična vadba, saj skozi gibanje lažje umirijo misli in vzpostavijo stik s svojim telesom, opaža.
Za popolne začetnike je najboljša pot vpis v začetni tečaj joge, denimo vinyasa joge ali joge za zdravo hrbtenico, kjer učitelj prilagodi vadbo vsakemu posamezniku glede na njegove omejitve, svetuje Maja Tanko Smolič. Pomembno je, da učitelj pozna osnove anatomije in dihanja ter zna prilagoditi vadbo glede na težave, kot so bolečine v hrbtenici, poškodbe ali slabša gibljivost.

Joga je primerna za vsakogar, tudi za invalide, vendar mora biti učitelj usposobljen za terapevtsko jogo, da zna ustrezno prilagoditi prakso, je poudarila sogovornica. Pri izvajanju joge je ključna prisotnost v trenutku – umirjenost, sproščenost, zavestno dihanje. Potrebno je poslušati lastno telo in skrbeti za dovolj hidracije.

Koristi joge presegajo telesno vadbo
Čeprav so morda najprej vidne fizične koristi (moč, prožnost, izboljšana drža), ima redna joga tudi čustvene in psihične učinke. Ljudje, ki jo prakticirajo, so bolj psihično stabilni in pozitivni, bolje obvadujejo stres, imajo okrepljen imunski sistem in boljše hormonsko ravnovesje. Joga deluje celostno, saj vpliva tudi na delovanje žlez, znižuje holesterol in krvni sladkor ter krepi zavedanje.
Glavne koristi vadbe joge:
- krepi imunski sistem (pomaga telesu, da se bolje brani pred boleznimi), - sprošča napetosti (z dihanjem in zavestnimi gibi umirja um in sprošča telo), - izboljšuje telesno držo (krepi mišice trupa in zmanjšuje bolečine v hrbtenici), - povečuje gibljivost in prožnost (nežno razteza mišice in sklepe ter preprečuje zakrčenost), - pomaga uravnavati telesno težo, izboljša prebavo ter niža holesterol in nivo sladkorja v krvi (spodbuja delovanje prebavil in razstrupljanje telesa), - krepi celotno telo (vključuje vse mišične skupine), - uravnava hormone (blagodejno vpliva na endokrini sistem: ščitnica, nadledvične žleze, jajčniki), - znižuje stres in anksioznost (s sprostitvenimi tehnikami izboljšuje psihično počutje) ter - povečuje koncentracijo in zavedanje (uči prisotnosti v trenutku in pomaga umiriti begajoče misli). |
"Vsak, ki pride na jogo, je na koncu vadbe bolj sproščen in poln pozitivne energije," opaža Maja Tanko Smolič po dolgoletnih izkušnjah. Joga je ena najboljših preventiv za bolezen in jo priporoča vsakomur, ne glede na starost, telesno pripravljenost, gibljivost in ostale omejitve.
Izkušen učitelj jo zna prilagoditi vsakomur, potrebno je le izbrati pravo vrsto joge in učitelja, ki nam odgovarja. Prav vsak se z redno vadbo joge počuti bolje, ima več energije in odžene morebitne zdravstvene težave, še preden se pojavijo.

Ne glede, katero obliko izberete, je najpomembneje, da vzamete čas zase. Joga je odlična izbira, saj ni zgolj telovadba, temveč pot k boljšemu počutju in umirjenemu življenju.

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV