Utrujenost, slab spanec in povečan apetit: je kriv kortizol?

Glukokortikoidni hormon kortizol vsak dan nastaja v nadledvičnih žlezah, v dveh majhnih, trikotno oblikovanih organih na vrhu ledvic. Pogosto mu rečemo "stresni hormon", ker telo pripravi na odziv v ogrožajočih situacijah. A tako poimenovanje lahko hitro zavede.

Kot poudarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., specialistka endokrinologije iz Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana, kortizol ni "slab hormon", temveč je življenjsko pomemben za uravnavanje presnove, energije in dnevno-nočnega ritma. Prav zato je ključno ločiti, kdaj telo deluje v mejah normale in kdaj simptomi nakazujejo, da bi lahko šlo za bolezensko stanje.

Kortizol se ne sprošča naključno. Ima izrazit cirkadiani ritem: najvišji je zjutraj, ko nam pomaga, da smo budni, zbrani in pripravljeni na dan, ter najnižji zvečer, ko se telo umirja in pripravlja na počitek. Takšno nihanje je zdravo.

Ko se zgodi nekaj stresnega – denimo, ko morate steči za avtobus ali vas nenapovedano pokličejo k besedi na sestanku – se kortizol hitro zviša. Telo dobi "gorivo": v krvni obtok se sprosti več glukoze, poveča se energija, izostri se pozornost. Tak kratkotrajen porast je koristen, ker nas učinkoviteje pripravi na napor ali ogrožajočo situacijo.

Težava nastane pri dolgotrajnejših stresnih dejavnikih, ko stres ni več kratek dogodek, temveč vsakdanja resničnost – na primer zaradi zahtevne službe ali težkih družinskih okoliščin. Takrat se lahko poruši dnevni ritem kortizola; pri nekaterih ostaja zvečer povišan, kar vpliva na uspavanje in kakovost spanja. Slab spanec nato poglobi utrujenost in lahko poveča željo po energijsko bogati hrani.

"Kortizol ni "slab hormon". Nasprotno: brez njega se ne bi mogli ustrezno odzvati na okužbe, poškodbe ali akutne stresne situacije. Težava ni v samem kortizolu, temveč v dolgotrajni izpostavljenosti stresu, ki lahko poruši ravnovesje v telesu," je pojasnila prof. dr. Mojca Jensterle Sever.

Normalno je, da se kortizol ob stresu kratkotrajno zviša, kar je naraven in koristen mehanizem preživetja. Težava nastane, če je telo dlje časa v stanju stalne pripravljenosti in se nikoli zares ne "izklopi". Takrat se začnejo pojavljati pogoste, a nespecifične težave: slabši spanec, jutranja utrujenost, razdražljivost, nihanje razpoloženja, težave s koncentracijo in povečana želja po energijsko bogati hrani.

Pomembno pa je vedeti tudi, da so prave endokrinološke bolezni, povezane s kortizolom, redke in da jih ne diagnosticiramo "na pamet" ali z naključnim testom. Ena takih redkih, a značilnih motenj je Cushingov sindrom, ko je kortizola preveč ne glede na stres in dnevni ritem; v visokih koncentracijah se izloča samodejno in neprestano, tudi ko telo miruje. Znaki so lahko precej značilni: okrogel, pordel obraz, akne, kopičenje maščobe na trupu zlasti okoli trebuha, tanjšanje okončin zaradi upada mišične mase, široke vijolične strije, modrice, povišan krvni tlak, novo odkrita sladkorna bolezen, lahko tudi zlomi vretenc.

Nasprotno pa pri adrenalni insuficienci kortizola primanjkuje, kar ni posledica stresnega življenja, temveč najpogosteje nastane zaradi avtoimunske bolezni ali motenj v delovanju hipofize. Znaki lahko vključujejo izrazito utrujenost (pogosto izrazitejšo popoldne in zvečer), slabost, nenačrtovano hujšanje, nizek krvni tlak, pri primarni odpovedi nadledvičnic pa tudi značilno potemnitev kože. V hujših primerih lahko pride do adrenalne krize, kar je urgentno stanje.

Pri obeh motnjah diagnostika ni preprosta in enkratna meritev kortizola praviloma ne zadošča. Potrebne so ustrezne laboratorijske preiskave, dodatni hormonski testi ter pregled pri endokrinologu, ki presodi izvide in rezultate glede na simptome in klinično sliko.

O obisku zdravnika je smiselno razmisliti, ko se pojavljajo:

V laični javnosti pogosto naletimo na idejo, da dolgotrajen stres "izčrpa" nadledvični žlezi, česar pa endokrinologija ne potrjuje. Za tako imenovano "adrenalno utrujenost" ni znanstvenih dokazov in nadledvični žlezi pri sicer zdravem človeku ne izgubita sposobnosti izločanja hormonov zgolj zaradi stresa, je poudarila prof. dr. Mojca Jensterle Sever.

To pa ne pomeni, da kronični stres nima posledic – ravno nasprotno. Kadar je stresni odziv dlje časa neprestano aktiviran, se lahko poruši ritem kortizola – zvečer ostaja višji, zato težje zaspimo ali se ponoči prebujamo. Slab spanec poglobi utrujenost, poveča razdražljivost in povzroči težave s koncentracijo. Pogost je tudi vpliv na apetit: telo začne "iskati" hitro energijo, zato se poveča želja po sladkem in po slanih prigrizkih. Hkrati pogosto upade motivacija za gibanje; rezultat je lahko postopno pridobivanje telesne teže in slabše počutje. Dolgotrajen stres vpliva tudi na živčni in imunski sistem, zato smo lahko bolj dovzetni za okužbe, počasneje okrevamo in smo stalno napeti.

Ker so testi vse bolj dostopni, nekatere menijo, da si lahko kortizol izmerijo same. A kot poudarja sogovornica, kortizol ni statičen laboratorijski podatek: močno niha čez dan, nanj pa vplivajo spanje, akutni stres, telesna aktivnost, zdravila in čas odvzema. Zato naključna ali enkratna meritev brez jasnega kliničnega vprašanja pogosto nima prave diagnostične vrednosti.

Merjenje kortizola je smiselno predvsem takrat, ko obstaja utemeljen klinični sum na redko hormonsko bolezen, denimo na Cushingov sindrom ali adrenalno insuficienco. Diagnoz ne postavljajo na podlagi enega izvida: potrebni so zahtevnejši endokrinološki funkcionalni testi in strokovna interpretacija. Samotestiranje lahko vodi v napačne zaključke, nepotrebno zaskrbljenost in iskanje "hitre rešitve", namesto da bi našli pravi vzrok težav, je opozorila sogovornica.

Številna prehranska dopolnila in različni pristopi obljubljajo znižanje stresa, uravnavanje kortizola in hormonsko ravnovesje. A kortizol je hormon z zelo natančno regulacijo, zato ga ne moremo "preprosto znižati" z enim dopolnilom ali kratkoročnim ukrepom, je poudarila prof. dr. Mojca Jensterle Sever.

Po njenih pojasnilih za večino takšnih trditev ni trdnih znanstvenih dokazov. Če ljudje ob dopolnilih občutijo izboljšanje, je učinek pogosto posreden: zaradi boljše hidracije, urejenega vnosa določenih hranil, elektrolitov, vitaminov ali vpliva rutine. Ritual, občutek skrbi zase in pričakovanje izboljšanja lahko res prinesejo boljše počutje, kar pa še ne pomeni, da smo "popravili" delovanje nadledvičnic, je obrazložila.

Največja napaka je, da z dopolnili prehitro pojasnimo utrujenost in odlašamo z iskanjem pravega vzroka težav. Utrujenost je pogost, nespecifičen simptom in je veliko pogosteje povezana s kroničnim stresom, pomanjkanjem spanja ali psihološkimi obremenitvami kot pa z okvaro nadledvičnih žlez. "Pri dopolnilih je zato potrebna previdnost. Pomembno je razumeti, da občutek izboljšanja še ne pomeni, da smo vplivali na hormone," je poudarila endokrinologinja.

Najbolj zanesljiv učinek še vedno prinašajo osnove, ki se zdijo preproste, a jih v praksi pogosto zapostavljamo: kakovosten in zadosten spanec, redno gibanje, uravnotežena prehrana in jasna dnevna rutina, je naštela prof. dr. Mojca Jensterle Sever. Presenetljivo velik učinek imajo lahko tudi kratki, načrtovani odmori za sproščanje, saj z njimi telesu pomagamo, da se stresni odziv umiri in se kortizol čez dan bolj uravnoteži. Če pa so simptomi hudi, dolgotrajni ali se stopnjujejo, je ključno, da se ne zanašamo le na samopomoč, ampak poiščemo strokovno zdravstveno pomoč.

Kortizol ni naš sovražnik, temveč hormon, ki nam vsak dan omogoča, da vstanemo, razmišljamo jasno in se odzovemo na življenje – tudi takrat, ko je naporno, je ob koncu spomnila prof. dr. Mojca Jensterle Sever. "Večina ljudi ne trpi zaradi hormonske okvare, temveč zaradi tempa, ki telesu ne pusti dovolj časa za počitek in obnovo," je sklenila. Razumevanje delovanja kortizola nam pomaga ločiti med normalnim odzivom na pritiske in redkimi, a resnimi endokrinološkimi stanji, ki jih je mogoče zanesljivo diagnosticirati in zdraviti. V praksi pa večini žensk najbolj pomagajo kakovosten spanec, redno gibanje, sproščanje, urejen dnevni ritem ter pravočasna strokovna pomoč, ko telo predolgo opozarja, da je preobremenjeno.