Nakupovanje je odličen antidepresiv, to ve skoraj vsaka predstavnica ženskega spola. Ne glede na to, kako slab dan je za nami, nov kos garderobe vedno polepša še tako slabo razpoloženje. Nič čudnega, saj je pri nakupovanju tako kot pri čokoladi – dvigne hormone sreče, kar vpliva na boljše razpoloženje. Prav zato ljudje nakupovalne centre in večje trgovske komplekse povezujejo z zadovoljstvom, saj tam dobijo vsaj začasno merico dobrega počutja. In verjetno je prav zaradi vpliva na potrošništvo to – malo za šalo malo zares – družbeno najbolj sprejemljiva oblika zasvojenosti.

A včasih se zgodi, da stvari uidejo iz rok in se pojavi kompulzivna motnja nakupovanja, ki so jo v klinični sferi opisali že v zgodnjem 20. stoletju. Gre za neustavljivo željo po nakupovanju, ki je pospremljena z izgubo kontrole in se običajno začne v zgodnji odraslosti. Takšna oseba čuti, da MORA po nakupih, MORA si privoščiti tisti nov kos ali več njih. Gre za neke vrste bežanje pred stisko, ki omogoči začasno notranjo pomiritev. Zasvojenost z nakupovanjem velikokrat povezujejo tudi z drugimi motnjami razpoloženja (tesnobne motnje, depresija) in motnjami hranjenjam, včasih pa je pridružena tudi zloraba prepovedanih substanc.

Pri odvisnosti od nakupovanja poznamo še različne podtipe nakupovalk:

- kompulzivne nakupovalke, ki so v trgovini vsakič, ko se počutijo v stresu, žalostne, razočarane, osamljene,

- nakupovalke, ki vse, kar kupijo, tudi vrnejo,

- iskalke ’trofej’ oziroma popolnih kosov oblačil znanih blagovnih znamk,

- nakupovalke, ki si želijo podobe 'velike potrošnice', saj jim ta daje občutek pomembnosti,

- zbiralke, ki morajo imeti vsak kos garderobe v vseh barvah,

- ženske, ki nakupujejo izdelke samo zato, ker so znižani, a jih v resnici ne potrebujejo.

 Kakšna je torej razlika med normalnim nakupovanjem in zasvojenostjo z njim?

Ob prebranih vrsticah se zagotovo skoraj vsaka ženska kje najde, kar ni nič nenavadnega. O zasvojenosti govorimo takrat, ko nakupovanje postane glavni način soočanja s stresom, čustveno stisko, tesnobo … in ko ta vpliva tudi na ostale ravni življenja, kot so funkcioniranje v službi, medosebni odnosi, finance. Zasvojenost z nakupovanjem NI občasen skok po nakupih ali veselje ob spremljanju modnih trendov.

Kako torej prepoznamo osebo, ki ima težave? Takšna oseba zapravlja veliko več, kot ji to dovoljuje njeno finančno stanje, predvsem pa zapravlja za stvari, ki jih zares ne potrebuje. Pogosto jemlje kredite in zamuja s plačili računov za običajne življenjske stroške. Svoje nakupe skriva ali pa se zaradi občutka krivde odloči, da bo stvari kar vrnila. Nakupovanje je tema, o kateri velikokrat razpravlja s prijatelji ali družino, ali pa se od njih celo odtuji zaradi svoje skrite obsesije. Če ne gre v trgovino, pa v trenutkih slabosti naroča stvari kar po spletu, saj je tako nihče ne vidi.