Razstrupljanje z vadbo? Da, a ne le s potenjem

Ko govorimo o toksinih, si predstavljamo škodljive snovi, ki se kopičijo v telesu, dokler jih ne "odplaknemo" s potenjem, "detox" napitki, prehranskimi dodatki ali "čudežnimi" programi. A po pojasnilih doktorice biomedicine ter raziskovalke toksinov in zdravega načina življenja, dr. Saše Aden, razstrupljanje pomeni presnovo, nevtralizacijo in izločanje snovi, ki jih telo ne potrebuje ali bi mu v večjih količinah lahko škodile. Proces poteka vsak dan, njegova učinkovitost pa je močno odvisna od naših navad.

Potencialno škodljive snovi prihajajo v telo iz okolja, hkrati pa nekatere nastajajo tudi v telesu kot del normalne presnove. Med zunanjimi viri sodijo onesnažen zrak, izpušni plini, pesticidi, težke kovine in kemikalije, s katerimi smo vsak dan v stiku; od pohištva, oblačil in kozmetike do kuhinjskih pripomočkov in čistil. S hrano in pijačo lahko vnesemo alkohol, aditive, ostanke pesticidov in tudi naravne toksine, na primer mikotoksine iz plesni. Tudi zdravila, četudi pogosto nujna in koristna, vsebujejo snovi, ki jih mora telo predelati in izločiti. Obenem pa v telesu ves čas nastajajo presnovni stranski produkti, kot so amonijak, laktat ali reaktivne kisikove spojine, je opisala sogovornica.

Po njenih pojasnilih je pogosta napačna predstava, da se v telesu kopičijo prav vsi strupi in povzročajo škodo. V resnici zdravo telo večino škodljivih snovi vsakodnevno obvladuje in jih izloča. Težava nastane, ko je telo dlje časa preobremenjeno zaradi stresa, pomanjkanja gibanja, slabe prehrane, slabega spanca ali stalno povečanega vnosa škodljivih snovi. Obenem se pri razpravi o razstrupljanju pojavlja še ena velika zmota: da nas bodo "rešili" razstrupljevalni dodatki. Kot poudarja strokovnjakinja, lahko dodatki učinkovito pomagajo šele, ko poskrbimo za osnove – zmanjšanje vnosa toksinov, gibanje, prehrano, pretok limfe in spanje.

Razstrupljanje torej ni modna muha, ampak biološki proces. Strokovno gledano pomeni presnovo, nevtralizacijo in izločanje snovi, ki jih telo ne potrebuje ali bi mu v večjih količinah lahko škodile. Proces v telesu poteka stalno; kako učinkovit je, pa je odvisno tudi od našega življenjskega sloga.

Pri razstrupljanju imajo glavno vlogo jetra, ki kemično preoblikujejo škodljive snovi, da jih telo lahko varno izloči. Ledvice filtrirajo kri in izločajo snovi z urinom. Črevesje sodeluje pri izločanju z žolčem ter preko črevesne mikrobiote pomaga pri presnovi in izločanju nekaterih škodljivih snovi, medtem ko pljuča odstranjujejo hlapne snovi (na primer ogljikov dioksid). Koža ima predvsem zaščitno vlogo in uravnava telesno temperaturo, z znojem pa se izločajo tudi manjše količine nekaterih škodljivih snovi. Čeprav je koža naša prva obrambna pregrada, lahko določene snovi vseeno prodrejo skozi njo. Zlasti ob dejavnikih, ki povečajo prepustnost kožne bariere, kot so toplota, vlaga, draženje, pa tudi ob potenju, ko se pore razširijo in je prehod snovi v telo lažji.

Potenje je v naši družbi postalo sinonim za razstrupljanje. Nekateri si predstavljajo, da z znojem izločamo največ strupov in da bolj ko se spotimo, bolj smo "očistili" telo. A to ni povsem res, je pojasnila dr. Saša Aden. Glavna funkcija potenja je uravnavanje telesne temperature, ne odstranjevanje toksinov; ključno opravijo jetra, ledvice in črevesje.

Znoj je sestavljen predvsem iz vode in elektrolitov. Res pa raziskave kažejo, da so lahko v znoju v sledovih prisotne tudi nekatere težke kovine (na primer svinec, kadmij, živo srebro) in druge potencialno škodljive snovi. To pomeni, da je potenje ena od poti izločanja, vendar količinsko ni najpomembnejša v primerjavi z delom jeter in ledvic. A potenje vseeno ni nepomembno; redno znojenje pri vadbi ali v savni podpira cirkulacijo, delovanje limfnega sistema in sproži toplotni stres, ki aktivira procese, pomembne za notranje ravnovesje, je obrazložila sogovornica.

Če bi morali razbiti mit o razstrupljanju z vadbo, bi bil: vadba ni učinkovita zato, ker bi "iztisnili" strupe skozi kožo, ampak zato, ker telo naredi bolj sposobno za lastno vsakodnevno uravnavanje in izločanje presnovnih odpadkov.

Med vadbo, zlasti pri treningu z utežmi in intenzivnejšem gibanju, v mišicah nastane kratkotrajen fiziološki stres in več prostih radikalov. To se morda na prvo žogo sliši škodljivo, a ni, je poudarila dr. Saša Aden. Gre za signal, ki sproži aktivacijo zaščitnih mehanizmov: "Telo začne proizvajati lastne antioksidante in razstrupljevalne encime, predvsem glutation – najpomembnejši notranji "čistilec" celic. Redna vadba poveča sposobnost telesa, da glutation ne le proizvaja, temveč ga tudi učinkovito obnavlja. Obenem mišice postanejo velik "rezervoar" za vezavo in nevtralizacijo škodljivih snovi."

Vadba izboljša tudi delovanje jeter, saj zmanjša maščobo v njih, lahko izboljša inzulinsko občutljivost in krvni pretok, kar omogoča učinkovitejše in varnejše razstrupljanje po naravnih jetrnih poteh. Ne gre spregledati še limfe: gibanje pospeši limfni obtok, ki pomaga odstranjevati presnovne odpadke iz tkiv.

Če vadbo razumemo kot podporo pri razstrupljanju, se postavlja tudi vprašanje, ali lahko preveč vadbe škodi. Odgovor je "da", še posebej v kombinaciji s slabo regeneracijo in neustrezno prehrano.

"Pretiravanje z vadbo in nepravilna prehrana imata lahko na razstrupljanje ravno nasproten učinek, kot ga veliko ljudi pričakuje. Če je vadbe preveč, če je počitka premalo ali če telesu primanjkuje energije, beljakovin in ključnih mikrohranil, se kratkotrajni koristni stres spremeni v kronično obremenitev. V takem stanju telo porablja več glutationa in drugih zaščitnih molekul, kot jih zmore obnoviti, zato se zmanjša antioksidativna in razstrupljevalna kapaciteta," je opozorila strokovnjakinja.

Dodaten problem je kronično povišan kortizol, ki zavira delovanje imunskega sistema, upočasni regeneracijo in poslabša jetrne razstrupljevalne poti; jetra namreč za učinkovito delovanje potrebujejo energijo in ustrezne gradnike. Če k temu dodamo še neustrezno prehrano, zlasti premalo beljakovin, enolične diete ali zelo nizkokalorične režime, se dodatno zmanjša nastajanje glutationa in drugih encimov za razstrupljanje. Zato se strupi počasneje nevtralizirajo in lahko dlje ostanejo v telesu.

"Namesto da bi vadba krepila odpornost, začne telo varčevati, poveča se vnetje in postane bolj občutljivo na stres. Zato je pri razstrupljanju ključno ravnovesje: vadba mora biti dovolj intenzivna, da sproži prilagoditve, hkrati pa prilagojena zmožnostim posameznika; prehrana pa dovolj kakovostna in zadostna, da telesu omogoči obnovo po obremenitvi in krepitev naravnih čistilnih sistemov," je pojasnila sogovornica.

Kronični stres, ki je pogosto neviden, prav tako vpliva na presnovo in hormonsko ravnovesje, zato je tudi skrb za duševno zdravje pomemben temelj razstrupljanja. Prav tu pa velja še pomembno pojasnilo: ko je telo dalj časa v stanju povečanega stresa, pogosto daje prednost "preživetvenim" mehanizmom, zato razstrupljanje praviloma ne poteka tako optimalno, kot bi lahko.

"Najboljši "detox program" je v resnici zelo preprost, a zahteva doslednost," je poudarila dr. Saša Aden. 

Najpomembnejše sporočilo dr. Saše Aden je: "Razstrupljanje ni ekstremna akcija za nekaj dni, temveč proces, ki poteka vsak dan. Vadba, znojenje, savna, zdrava prehrana in kakovosten spanec so orodja, ki jih imamo na voljo, in z njimi lahko naravno podpiramo svoje telo."

Dodatne oblike podpore pri izločanju škodljivih snovi sicer obstajajo, zlasti pri kroničnih težavah, vendar sogovornica opozarja, da je pri njih potrebna previdnost. Nepravilna uporaba lahko namreč povzroči, da se strupi namesto izločanja "premaknejo" v predele telesa, kjer lahko povzročijo škodo, telo pa jih ne zmore učinkovito predelati in varno izločiti.

Zato velja: najprej redna telesna aktivnost, znojenje, uravnotežena prehrana in dober spanec, potem pa vse ostalo. Dodatki so lahko kdaj koristni, a šele kot podpora, ne kot nadomestek, in predvsem takrat, ko so uporabljeni premišljeno in strokovno. Telo ne potrebuje čudežnih bližnjic, temveč pogoje, da lahko naravno in varno izloči strupe ter obenem ohranja energijo, hormonsko ravnovesje in odpornost, ki so temelj zdravja in dobrega počutja.