Nekaj idealov, ki so jih morale nedolgo tega dosegati predvsem ženske, se je sicer sedaj razširilo tudi med moške. Psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny, univ. dipl. psih., tako daje primer nogometašev, ki gredo pred tekmo k frizerju, ko niso na igrišču, pa nosijo najmodernejšo torbico. "Toda zagotovo od njih nihče ne pričakuje še posesanega stanovanja ali urejenega vrta," doda. "Pa tudi po zelenici jim še ni treba tekati v visokih petkah za razliko od žensk, za katere je organiziran celo tek v petkah."

Seveda družba marsikaj zahteva tudi od moških – da so denimo močni, racionalni, sposobni, uspešni ... Vendar pa so vsaj trenutno samo ženske tiste, ki imajo slabo vest, če niso uspešne v službi, hkrati pa imajo vedno pospravljeno stanovanje, znajo odlično kuhati, so najboljše matere in jih ni mogoče srečati z neumitimi lasmi ali brez privlačne modne kombinacije. Toliko pritiskov si moški ne nalagajo.

Začne se v otroštvu

Ženske začnemo te ideale ponotranjati še kot deklice (lahko direktno ali pa indirektno). Psihoterapevtka opozarja, da je zelo slabo, če jih ponotranjimo nekritično. "Posledice so lahko rušilne. Namesto da bi se v njih oblikovala vrednota, da je dobro težiti k odličnosti, vendar ne vsak trenutek in za vsako ceno, nosijo v sebi prisilo, ki jih nenehno žene v perfekcionizem." S seboj niso zadovoljne, dokler niso vrhunske na vseh področjih. Realnost pa je takšna, da imajo vsak dan občutek, da niso dovolj dobre, saj superženska enostavno ni mogoče biti. A ti ideali so lahko tako globoko zasejani, da se ženska lahko celo ponaša s tem, da je zelo zahtevna do sebe na vseh področjih.

In kaj svetuje psihoterapevtka, če ste se prepoznale kot tiste, ki poskušajo biti superženske?

"Poznate olimpijsko disciplino deseteroboj?" pravi Andreja Pšeničny. "Zmaga tisti, ki v desetih disciplinah doseže najboljši skupni rezultat. To pomeni, da mu ni treba zmagati v vsaki disciplini. Doseči mora le najboljše povprečje rezultatov." Ni torej treba biti najboljši v vsem. "Biti superženska, biti najboljša v vsem, niti ni mogoče. Vsaj ne zares in ne dolgoročno. Lahko se trudimo biti dobre po svojih najboljših močeh. A celo v tem primeru se bomo od časa do časa počutile zelo utrujene in frustrirane. Torej: če hočemo biti zadovoljne s sabo in ustrezno razporejati svoje moči, si moramo začeti postavljati bolj realistične cilje in sprejeti, da je že to, da pridemo na cilj, pogosto zmaga sama po sebi."

Smo torej lahko najboljše partnerice in matere in še izredno uspešne pri svojem delu?

"Lahko, a samo pod določenimi pogoji," pravi psihoterapevtka:

- Da si te cilje zastavljamo drugega za drugim, ne pa vzporedno. Torej da se v določenem obdobju posvetimo bolj karieri, v drugem pa bolj družini.

- Da razpolagamo z dovolj velikim naborom pomočnikov. V službi potrebujemo dobre asistente, doma pa varuško in gospodinjo.

Mar to pomeni, da ne zmoremo vsega same?

Da, odločno odgovarja psihoterapevtka. Prej ko bomo to vse ženske sprejele, prej bomo nehale čutiti, da nam te nedosegljive ideale nalaga družba. In prej bomo začele zahtevati pomoč! Doma, v kuhinji, na vrtu, pri vzgoji otroka in v službi.