Raziskovalci univerze v Londonu, univerze v Southamptonu, univerze v Queenslandu in univerze v Witwatersrandu so združili moči in pregledali do sedaj narejene študije o tem, kako obdobje pred zanositvijo vpliva na nosečnost in zdravje otroka. Skupaj so vse te študije spremljale kar več kot milijon bodočih staršev s celega sveta. In kaj so pokazale?

Da niso pomembni samo meseci pred zanositvijo, ampak kar leta!

“Obdobje pred zanositvijo je pomemben čas, ko zdravje staršev – sem spada njihova teža, presnova, prehrana – vpliva pri njihovem otroku na tveganje za pojav kroničnih bolezni v prihodnosti,” je povedala vodja študije, raziskovalka in profesorica Judith Stephenson z univerze v Londonu. Poudarja, da je danes veliko ljudi pretežkih. "Vpliv prevelike teže pa ima res pomembne posledice tako na nosečnost kot na prihodnje zdravje otroka. To ne govorimo zato, ker bi želeli, da se ljudje bojijo, ali ker bi želeli, da se počutijo krive. Toda dobro je vedeti, da lahko naše obnašanje pred zanositvijo prinese koristi tako med samo nosečnostjo kot tudi kasneje vpliva na zdravje otroka."

Prej se je za obdobje pred zanositvijo štelo nekaj mesecev, kolikor običajno potrebujejo pari, da zanosijo. Sedaj so raziskovalci ugotovili, da je pomembno že, kako smo živeli nekaj let prej. Dokazi kažejo, da prehrana, teža pa tudi kajenje in prekomerno uživanje alkohola lahko povzročijo genetske, celične, metabolične in fiziološke spremembe med razvojem še nerojenega otroka, kar ima dolgoročne posledice tudi še, ko otrok odraste, saj pomeni, da ima do konca življenje povečano tveganje za kardiovaskularne, metabolične, imunske in nevrološke bolezni.

Ko se ne izognemo tveganjem

Raziskovalci so ugotovili, da se mnogi ne izognejo niti tistim tveganjem, ki so danes že dobro znana. To je denimo pomanjkanje folne kisline, ki je povezano z večjim tveganjem za genetske okvare, kot je spina bifida, stanje, pri katerem se otrokova vretenca ne izoblikujejo, kot bi se morala. Britanska raziskava je tako pokazala, da kar 96 odstotkov Britank, ki so stare med 18 in 42 let, uživa manj folne kisline pa tudi železa, kot bi jih morale za bolj zdravo nosečnost. Študije so pokazale tudi, da imajo otroci, ki so rojeni res prekomerno težkim ženskam, večje tveganje za zaplete med rojstvom, povečano je tudi tveganje za prezgodnji porod. Res prekomerna telesna teža povzroča vnetja v telesu ter težave s hormoni. To lahko vpliva že na sama jajčeca kot tudi na zarodek. Teža je pomembna tudi pri bodočih očetih. Res prekomerna teža pri moških vpliva na kakovost in količino njihove sperme.

Enostavna navada, ki pomaga pri hujšanju

Raziskovalci sicer še dodajajo, da lahko obstajajo še drugi dejavniki tveganja v tem obdobju pred zanositvijo, ki jih še niso odkrili. Zato res poudarjajo, kako pomembno je skrbeti za zdrav življenjski slog. To vključuje zdravo in raznoliko prehrano, s katero res lahko zaužijemo čim več različnih hranil in s tem torej tudi vsa hranila, ki jih potrebujemo. Svetujejo odrekanje kajenju in prekomernem uživanju alkohola.  Pomembno je tudi, da se dovolj gibate, da imate aktiven življenjski slog, da se trudite, da ne sedite predolgo. Tudi če imate takšno službo, izkoristite vsak možen trenutek, da vstanete in se sprehodite. To pomeni imeti zdrav življenjski slog. Poleg tega pa tudi delajte na svojem duševnem zdravju ter dovolj spite.

Dr. Mary Barker z univerze v Southamptonu, ki je prav tako sodelovala pri študiji, meni, da bi morali znanje o tem, kako pomemben je življenjski slog že leta, preden bi ljudje sploh začeli razmišljati o otroku, posredovati ne le zdravniki, temveč tudi šole in celo trgovine s prehrano. Meni, da je to pomemben cilj družbe kot take, saj lahko s tem dejansko izboljšamo zdravje celih naslednjih generacij. Tudi Stephensonova se strinja, da morajo bodoči starši pri spremembi življenjskega sloga dobiti vso mogočo družbeno pomoč in podporo. Po pravici povedano je namreč včasih res težko živeti zdravo, ko pa je polovica polic v trgovinah zasedena z nezdravimi živili, ki nam jih ves čas tudi agresivno oglašujejo. 

Ta skupna - britanska, avstralska in južnoafriška raziskava je bila sicer nedavno objavljena v priznanem zborniku The Lancet in je že pritegnila kar veliko pozornosti.