Za tiste, ki te še ne poznajo – kdo je Zala? Od kod izbira tvoje zanimanje za prehrano? 

Preveč zgovorna Štajerka. (smeh) Že od nekdaj sem rada kuhala, med študijem pa sem začela malo eksperimentirati z različnimi nepoznanimi živili in odkrivala nove načine priprave jedi. V kuhi resnično uživam. Drugače pa mora dober dietetik napisati vsaj eno kuharsko knjigo, saj to predstavlja velik del našega poklica. Priznam, da sem tudi sama na precej dobri poti. Področje prehrane pa je sicer precej širši pojem in zahteva ogromno znanja. S prehranskim svetovanjem bi rada izboljšala prehranske navade ljudi in jim pomagala pri vzpostavitvi zdravega načina življenja. Zelo me zanima tudi področje klinične prehrane, ki ima ogromen vpliv na potek in izid določene bolezni ter tudi pri preventivi.

Na tvojem profilu najdemo številne prehranske nasvete in recepte. Koliko časa ti vzame ustvarjanje vsebine za profil in ali si se tega lotila načrtno ali povsem spontano? 

Spletno stran z recepti sem ustvarila lani med prvo karanteno, zadnje čase pa se bolj ukvarjam s pisanjem prehranskih nasvetov na svojem blogu. Na začetku sem za ustvarjanje vsebin porabila ure in ure, zdaj pa mi gre veliko hitreje. Pisanja vsebin na svojem prehranskem blogu se lotim z veseljem, saj tudi sama veliko odnesem od tega, veliko novih znanj. 

Beseda vplivnež oziroma 'influencer' ima pogosto negativen prizvok in nekateri se zelo otepajo tega naziva. Kako ti gledaš nanj? Ga sprejemaš z odprtimi rokami? 

Sama se ne bi opredelila kot influencerka. Profil sem ustvarila izključno zato, da bi delila recepte in nasvete za ohranjanje zdravega načina življenja. Če komu s tem pomagam, pa še toliko boljše.

Na spletu in na družbenih omrežjih je veliko samooklicanih prehranskih strokovnjakov. Imaš kakšen nasvet, kako ločiti zrno od plevela? 

Res je – v Sloveniji namreč poklic dietetika oz. prehranskega svetovalca še vedno ni natančno definiran. Svetujem previdnost pri izbiri prehranskih svetovalcev in preverjanje njihovih reference ter izobrazbe. Prehrana posameznika je zelo individualno področje, zato bi tudi prehransko svetovanje moralo potekati kot skupno iskanje ciljev in načina prehranjevanja. Za to pa mora prehranski svetovalec imeti zelo široko znanje, ki ga na nekajtedenskem tečaju žal ni mogoče pridobiti. Samooklicani prehranski strokovnjaki imajo velikokrat precej ozko usmerjeno znanje, največkrat favorizirajo določeno dieto oziroma način prehranjevanja, nenazadnje pa je v ozadju pogosto promocija določenih izdelkov. 

Kako sama izbiraš teme za Instagram? Se zadnje odločaš bolj spontano ali načrtno? 

Pri objavah sem pozorna predvsem na to, da je vsebina podana na razumljiv in enostaven način, saj je moj glavni namen informiranje ljudi o zdravem načinu prehranjevanja. Izbor tem je precej spontan – vsebine ustvarjam, ko imam čas. Velikokrat tudi ustvarim kakšno objavo na željo ali pobudo sledilcev. 

Se ti zdi, da zdravo prehranjevanje pravilno dojemamo? Kaj spada k njemu in kaj ne? 

V prvi vrsti je najpomembnejši zdrav odnos do hrane. Za uživanje obrokov si moramo vzeti čas in jih jesti v mirnem okolju, z ljudmi, ki jih imamo radi. Zdravo prehranjevanje torej ne zajema le vključevanja določenih skupin živil, ampak je tudi skupek psiholoških in socialnih dejavnikov. Naš odnos do hrane oblikuje naš odnos do samih sebe. Osnova za zdravo prehranjevanje pa je seveda pogosto vključevanje hranilno ustreznih obrokov v naš vsakdan. Zavedati se moramo, da zdrav način prehranjevanja ni kratkoročen načrt. Skrbeti moramo za svoje zdravje – zaradi nas in zaradi ljudi, ki jih imamo radi. To pa je dolgoročno. Slabe prehranjevalne navade prinašajo slabše počutje ter prehransko in zdravstveno stanje. Mednje spadajo npr. neredno prehranjevanje, uživanje hrane v naglici, ogromne porcije, uživanje energijsko bogate hrane itd.

Se ti zdi, da živilom prevečkrat dajemo oznaki 'zdravo' in 'nezdravo'? Všeč mi je bila primerjava sklede z ovsenimi kosmiči s sadjem in oreščki ter jajc s slanino.

Absolutno! Vsa živila so lahko del zdravega načina prehranjevanja, ključ je le v zmernosti. O, najlepša hvala. S takšnimi praktičnimi objavami želim izobraziti ljudi, da pri prehrani ni treba tako komplicirati. Ohranjanje zdrave telesne mase je odvisno le od razmerja med vnesenimi in porabljenimi kalorijami, ne od tega, katera živila so na našem jedilniku.

Slaba vest po obroku, ki ne ustreza definiciji 'zdravega' obroka, predvsem nas ženske spremlja ves čas, vse življenje. Imaš kakšen nasvet, kako prekiniti ta začaran krog? 

Na žalost so pritiski družbe v zvezi s telesnimi ideali čisto popačili sliko zdravega telesa. Menim, da omenjena slaba vest izhaja predvsem iz okrnjene samopodobe žensk v sodobnem času in nima velike zveze prav s hrano. Vseeno je pomembno, da svojemu telesu zagotavljamo hranljive in uravnotežene obroke. Velikokrat nam samo pove, kaj mu ustreza in kaj ne, ampak ga pozabimo poslušati. Pa kaj, če se nam vsako soboto za večerjo zahoče hamburgerja. To je čisto normalno in spada k zdravemu načinu prehranjevanja – za razliko od nepotrebnega obremenjevanja. Pomembno je, da se v svojem telesu počutimo dobro in samozavestno. To dosežemo z zdravim načinom življenja, h kateremu pa ne spada samo zdrav način prehranjevanja. K njemu štejemo tudi zadosten spanec, redno telesno aktivnost in lajšanje stresa.  

Kaj vse mora vsebovati uravnotežen obrok? 

Uravnotežen krožnik je sestavljen iz 1/2 zelenjave (kuhane, sveže ali konzervirane), 1/4 polnovrednih ogljikovih hidratov, bogatih s prehransko vlaknino (polnozrnatih žit, polnovrednih kaš, ajde, kvinoje, pire, prosa, ovsenih kosmičev, semen in oreškov) in 1/4 pustih beljakovin (mesa, rib, jajc, mlečnih izdelkov, stročnic, oreškov). Tako sestavljen krožnik nas nasiti za dlje časa in zmanjša željo po prigrizkih.

Se ti zdi, da si preveč kompliciramo stvari, ko gre za uravnotežen način prehranjevanja? Kje delamo največje napake? 

Uf, ja, ljudje se še vedno preveč obremenjujemo z nepotrebnimi dietami in štetjem kalorij. Kupujemo drage in velikokrat tudi nedostopne sestavine, ker verjamemo, da so bolj zdrave. Pozabljamo na pomen lokalne in domače hrane. Z nejevoljo jemo obroke in se držimo ''zdravih'' jedilnikov, ki smo jih našli na internetu, čeprav nam niso okusni. Zaradi nepravilno zastavljenih ciljev se stvari lotimo napačno in kaj hitro obupamo. Zavedati se pa moramo, da je ključ do zdravega prehranjevanja na dolgi rok v zagotavljanju energijskega ravnotežja. Enostavno povedano, porabiti moramo toliko energije, kot je vnesemo v telo.

Dejstvo je, da so dovolj že majhne spremembe, kot je način priprave hrane. Namesto da krompir ocvremo v olju, ga denimo spečemo v pečici.

Tako je. Za pripravo okusnega in kakovostnega kosila ni treba vsega dopoldneva preživeti v kuhinji.

Zelo pomemben je tudi zadosten vnos beljakovin. Imaš kakšen nasvet, kako povečati njihov vnos in katera živila dodati? 

Vsi potrebujemo beljakovine, ne samo športniki. Najdemo jih v širokem naboru živil, kot so meso in mesni izdelki, ribe, mleko in mlečni izdelki, stročnice, oreški in polnovredna žita. Zadosten vnos beljakovin je pomemben, ker zmanjšujejo apetit in občutek lakote, povečajo moč in mišično maso, izboljšajo zdravje kosti, zmanjšujejo željo po sladkarijah in prigrizkih, pospešijo delovanje metabolizma, pomagajo vzdrževati telesno maso, spodbujajo celjenje ran in okrevanje in še bi lahko naštevala. Poskusimo jih dodajati v vsak obrok, saj tako lažje zagotovimo zadosten vnos.

Ali preveč posegamo po vedno istih živilih? Bi morali večkrat razbiti rutino in popestriti jedilnik, več eksperimentirati s hrano? 

Zakaj pa ne! Pestra prehrana je še zanimivejša, odkrivanje novih okusov pa je poživljajoče. Zapustimo območje znanega in odkrijmo nova prehranska obzorja. Nekaj idej se skriva tudi na moji spletni strani.