Kaj je adenomioza in zakaj jo zamenjujejo z endometriozo?

Adenomioza je bolezensko stanje, pri katerem tkivo, ki običajno obdaja maternično votlino (endometrij), vrašča v mišično steno maternice (miometrij). To lahko povzroči kronično vnetje, bolečine ter zadebelitev maternične stene.

Najpogosteje prizadene ženske med 40. in 50. letom starosti, vendar se lahko pojavi tudi prej. Ni redka – prizadene od 20 do 35 odstotkov žensk; pri ženskah pred 40. letom je pojavnost približno 20-odstotna, po 40. letu pa se lahko povzpne celo do 80 odstotkov. Pogosteje se razvije pri ženskah, ki so imele posege v maternici ali so rodile s carskim rezom, med dejavnike tveganja pa sodijo tudi zgodnji začetek menstruacije, krajši menstrualni ciklusi, prekomerna telesna teža in večje število porodov.

Vzroki za nastanek adenomioze še niso povsem pojasnjeni, vendar obstajajo različne teorije. Ena od možnosti je, da je vzrok v moteni meji med bazalnim delom endometrija in mišično steno maternice. To omogoči vraščanje endometrijskega tkiva v miometrij, kjer nato nastajajo nova žilna omrežja in pride do prekomerne rasti mišičnega tkiva. Druga možna razlaga temelji na nepravilnem razvoju Müllerjevih zarodnih celic, ki se v mišični steni maternice razvijejo v endometrijske celice, obstajajo pa tudi druge, manj verjetne teorije, je pojasnila mag. Mili Lomšek Vidmar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.

Čeprav se izraza v laični javnosti pogosto zamenjujeta, sta adenomioza in endometrioza dve ločeni bolezni. Pri adenomiozi se endometrijsko tkivo nahaja znotraj mišične stene maternice (miometrija), medtem ko se pri endometriozi pojavlja zunaj maternice, najpogosteje na jajčnikih, črevesju, mehurju ali trebušni steni.

Obe bolezni imata skupne značilnosti, kot so hormonsko neravnovesje, vnetje, nevrogeneza (nastanek novih živčnih vlaken) in angiogeneza (nastanek novih krvnih žil). Pogosto se pojavljata hkrati (kar pri 70 odstotkih žensk z adenomiozo odkrijejo tudi endometriozo), zanimivo pa je, da lahko obe bolezni potekata tudi brez simptomov (kar tretjina žensk z adenomiozo ne zaznava nobenih težav).

Kljub podobnostim med boleznima obstajajo tudi ključne razlike. Endometrioza je pogosteje povezana z zelo bolečimi menstruacijami, bolečinami med spolnimi odnosi in težavami pri odvajanju. Za adenomiozo pa je značilna predvsem močna in boleča menstrualna krvavitev, med pogoste simptome pa sodijo tudi izvenciklične krvavitve, kronična ali ciklična bolečina v medenici, napihnjenost, bolečina med spolnim odnosom in težave z zanositvijo. Najbolj izrazita simptoma adenomioze pa sta vztrajna bolečina med menstruacijo in bolečina v medenici, je pojasnila ginekologinja Mili Lomšek Vidmar.

Ker se znaki lahko prekrivajo s stanji, kot so miomi maternice, prekomerna rast enometrija, polipi, vnetja ali celo maligna obolenja, motnje strjevanja krvi in disfunkcija jajčnikov, je potrebna natančna diagnostika, je poudarila ginekologinja Mili Lomšek Vidmar. Za postavitev diagnoze so ključni pogovor z žensko, klinični ginekološki pregled, vaginalna ultrazvočna preiskava, laboratorijski krvni testi in po potrebi tudi magnetna resonanca medenice. Diagnoza je pogosto zamujena, tudi zaradi nezadostne uporabe magnetne resonance, ki pomembno pomaga pri prepoznavi bolezni.

Adenomioza ni zgolj telesna težava, temveč pomembno vpliva tudi na čustveno in psihosocialno zdravje. Kronične bolečine in močne krvavitve lahko vodijo v slabokrvnost, utrujenost, izogibanje spolnosti, zmanjšano delovno sposobnost, depresijo in težave pri zanositvi. Čeprav manj izrazito kot pri endometriozi, ima lahko namreč tudi adenomioza negativen vpliv na plodnost. Lahko zmanjša možnost zanositve zaradi motenj pri vgnezditvi zarodka ali prehodu skozi jajcevode. Nekatere raziskave ugotavljajo tudi nekoliko večje tveganje za spontani splav.

Zdravljenje je pomembno tako za izboljšanje kakovosti življenja kot tudi za splošno zdravje, je poudarila ginekologinja Mili Lomšek Vidmar. Odvisno je od resnosti simptomov, starosti ženske in njenih načrtov glede nosečnosti, na voljo pa so zdravila za lajšanje bolečin, hormonske terapije, kot je maternični sistem Mirena, ki sprošča hormon progesteron levonorgestrel in zmanjšuje menstrualne krvavitve, ablacija endometrija ali histerektomija (odstranitev maternice) pri ženskah, ki ne načrtujejo več nosečnosti in pri katerih močni simptomi pomembno vplivajo na kakovost življenja.

Mag. Mili Lomšek Vidmar, dr. med., je poudarila pomen pravočasnega ukrepanja. Ženskam, ki se soočajo z močnimi krvavitvami in bolečinami, a ne dobijo jasne diagnoze, svetuje, naj vztrajajo pri postavitvi prave diagnoze in vzpostavitvi ustreznega zdravljenja, saj simptomi pomembno vplivajo na kakovost življenja in zdravje. Če ne dobijo ustrezne pomoči pri izbranem ginekologu, lahko zaprosijo za napotitev za drugo mnenje.

Če adenomioze ne zdravite, lahko povzroča kronične bolečine, močne menstruacije, slabokrvnost, težave z zanositvijo, čustveno stisko in v določenih primerih privede do invazivnih posegov, kot je odstranitev maternice. Postavitev diagnoze je prvi korak k zdravljenju, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja.