Najpogostejša oblika je "od hrane odvisna in z naporom sprožena anafilaksija", ko je bolnik dejansko alergičen za neko živilo, denimo na pšenično moko, mehkužce, sadje ali rdeče meso. Alergija na hrano je običajno šibka in zgolj uživanje alergenov ni dovolj za sprožitev anafilaksije. 

Prisoten mora biti dodaten dejavnik, ki pospeši prehod alergena iz črevesja v kri, da se poveča koncentracija alergena v krvi. Sprožilci so lahko različni, med njimi denimo zdravila proti bolečinam, alkohol, stres in tudi telovadba, je pojasnil prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter predstojnikom Katedre za interno medicino na Medicinski fakulteti Ljubljana.

Poleg tega obstaja tudi bolezen, imenovana holinergijska urtikarija, ki se kaže kot pojav močno srbečih drobnih urtik med telesno aktivnostjo, je dodal. Tukaj prav tako ne gre za alergijo, temveč za koprivnico kot odziv na dražljaje, ki sicer sprožijo znojenje. Pojavi se na primer ob oziroma po fizičnem naporu, ob večjih temperaturah in stresu ter se pogosto izrazi v obliki majhnih, srbečih rdečih ali belih lis, madežev ali izboklinic na koži.

Pri reakciji med ali po vadbi pa gre večinoma za "od hrane odvisne in z naporom sproženo anafilaksijo", je pojasnil prof. dr. Košnik. Razvije se lahko, če je posameznik športno aktiven takoj oziroma prej kot v dveh urah po obroku. Odziv se po navadi začne s srbežem dlani in podplatov. Zatem se po telesu naredijo srbeče lise, madeži ali izboklinice, otečejo ustnice in predel okoli oči. Oseba se lahko začne tudi dušiti in ji pade krvni pritisk, ne more več stati in izgubi zavest, je opisal.

Prof. dr. Košnik priporoča ljudem z alergijo na hrano, naj se vsaj dve uri, preden se lotijo telesne dejavnosti izogibajo živilom, ki jim povzročajo težave. Pojasnil je, da večina ljudi z alergijo običajno reagira samo na eno vrsto hrane, zato se ni težko izogniti alergenu. Prav tako je omenil, da obstajajo zdravila za pomoč. Antihistaminiki, ki se jemljejo preventivno, lahko pomagajo pri lažjih oblikah alergijskih reakcij, kot je urtikarija oziroma koprivnica, vendar ne preprečijo hujših reakcij, kot je anafilaksija. 

Za ljudi, ki doživljajo alergijske reakcije zaradi majhnega napora in ne zaradi določenega alergena, pa kot bolj koristno vidi uporabo zdravila omalizumab kot preventivo. Gre je biološko zdravilo za zmanjšanje aktivnosti celic, imenovanih mastociti, ki običajno sproščajo snovi, ki povzročajo anafilaksijo.

Dejansko diagnozo sicer mogoče dokaj hitro in natančno postavijo, saj je diagnostika razmeroma enostavna. Je pa anafilaksija izzvana s telesno aktivnostjo, zelo redka; v Sloveniji potrdijo le nekaj primerov letno. Ker pa lahko hitro napreduje in je lahko tudi smrtno nevarna, je bistveno, da imajo nagnjeni k anafilaktičnim reakcijam vseskozi pri sebi prvo pomoč. 

Prof. dr. Košnik priporoča, naj med telesno aktivnostjo nosijo s sabo zdravila za samopomoč, vključno z injekcijo adrenalina, naj športne aktivnosti izvajajo v družbi in naj imajo s sabo vseskozi mobilni telefon, da lahko pokličejo pomoč.