Strokovnjaki različne vrste dihalnih tehnik povezujejo s številnimi koristmi za zdravje, od zmanjšanja ravni oksidativnega stresa in pa vse do uravnavanja negativnih čustev in lajšanja simptomov tesnobe ter izboljšanja delovanja srca in ožilja.

Naučite se, kako opazovati svoj dih, ga občutiti, se vrniti k njemu in na koncu pridobiti boljši nadzor nad njim, da odklenete njegovo neverjetno moč.

Zavestno dihanje

Pri tej vadbi ne gre za manipulacijo dihanja, gre le za ozaveščanje njegovega naravnega pojava. Sliši se preprosto, vendar ni tako enostavno, kot se sliši. 

Vajo začnite z normalnim dihanjem, vendar se potrudite, da se nanj zares osredotočite. Opazujete ga, občutite ga ... Mnogim pomaga, da se osredotočijo na fizični zrak, ki se kaže v dviganju in spuščanju trebuha, zrak pa se dobro občuti tudi v nosnicah.

Ko vaš um naravno odtava (in tudi bo – to je neizogibno), to ozavestite, nato pa se preprosto vrnite k dihanju. Osredotočite se na vsak vdih in izdih posebej. To zavestno oz. osredotočeno dihanje, tudi če ga izvajate zgolj minuto ali dve na dan, pomaga odstraniti motnje, osvoboditi negativne misli, izboljšati samozavedanje in utišati vedno prezaposlen um.

Štetje vdihov

Ko dobro osvojimo tehniko zavestnega dihanja, se lahko lotimo štetja vdihov. Tudi to ni tako zelo enostavno, kot se sliši. Opazili boste, da je presenetljivo težko slediti dihu. Tehnike, kot je štetje, nam pomagajo izstopiti iz miselnih zank, ki hranijo stres, tesnobo ali negativna čustva.

Globoko dihanje

Šele pri globokem dihanju lahko začnemo vaditi samo spreminjanje diha. To globoko dihanje, imenovano tudi trebušno dihanje ali diafragmatično dihanje, je pravzaprav tisto, ki najbolj pomaga zmanjšati stres in spodbudi občutek umirjenosti. 

To dotično tehniko, pri kateri gre za poglabljanje diha, lahko uporabimo v stresnih situacijah, že po nekaj minutah globokega in nežnega dihanja pa bodo naši možgani prejeli sporočilo, da je vse v redu. 

2-4 dihanje

Ta dihalna vaja vključuje podaljšanje izdiha, tako da je ta daljši od vdiha. Poudarjanje izdiha je namenjeno stimulaciji parasimpatičnega živčnega sistema (PNS), ki na nas deluje pomirjajoče. Medtem ko simpatični živčni sistem (SNS) pospeši srčni utrip, dihanje in pretok krvi, PNS upočasni dihanje, srčni utrip, krvni tlak in metabolizem.

Ko je vaš odziv na stres pretiran, se poskusite sprostiti s pomočjo dihalne vaje 2-4, pri kateri vdihnite dvakrat in takoj zatem izdihnite štirikrat.

Dihanje za energijo

Ko se počutite počasni in utrujeni, osvežite svoj um ter povečajte svojo energijo z dihalno tehniko, ki se pogosto uporablja tudi pri kundalini jogi. Gre za segmentirano dihanje, pri katerem vdihnemo v štirih enakih, a ločenih segmentih, tako da popolnoma napolnimo pljuča, nato pa izdihnite v enem dolgem, gladkem segmentu, da popolnoma izpraznite pljuča (ponovite trikrat ali štirikrat).