Strokovnjaki opozarjajo, da to ni nedolžna navada

Grizenje nohtov je ena najpogostejših navad, ki jo mnogi jemljejo zlahka, dokler ne postane trdovratna, opazna in težko obvladljiva. A kot opozarjajo strokovnjaki, ne gre zgolj za estetski problem, temveč za vedenje, ki je pogosto povezano s stresom, notranjo napetostjo in celo samosabotažo.

Ne gre le za to, da so roke videti neurejene. Grizenje nohtov se pogosto skriva globoko v naših psiholoških vzorcih in lahko vpliva na zdravje, počutje ter samozavest.

Kot poroča portal Net.hr, ta navada največkrat ni zavestna odločitev, temveč nezavedna reakcija na notranje nelagodje, ki ga posameznik ne zna ali ne zmore izraziti drugače.

Psihologi pojasnjujejo, da je grizenje nohtov oblika t. i. ponavljajočega vedenja, s katerim skušamo uravnavati čustva. Kot piše Healthline, gre pogosto za odziv na stres, tesnobo, dolgčas ali preobremenjenost, pri čemer možgani iščejo hitro olajšanje.

Strokovnjaki z ameriške dermatološke akademije (American Academy of Dermatology) poudarjajo, da se navada pogosto razvije že v otroštvu in se lahko ohrani v odrasli dobi, še posebej pri ljudeh, ki so perfekcionisti ali zelo samokritični.

Po navedbah UCLA Health pa grizenje nohtov pogosto spremlja trenutke intenzivne koncentracije ali notranje napetosti, takrat gre za avtomatsko vedenje, ki se ga posameznik sploh ne zaveda.

Čeprav se zdi neškodljivo, ima lahko ta navada resne posledice:

Okužbe in bakterije
Kot opozarjajo strokovnjaki UCLA Health, se na rokah in pod nohti zadržuje veliko bakterij. Ko prste redno nosimo v usta, s tem povečamo tveganje za okužbe, vnetja obnohtne kožice in pogostejše bolezni.

Poškodbe nohtov in kože
Ameriška dermatološka akademija navaja, da lahko kronično grizenje povzroči trajne poškodbe nohtne plošče, nepravilno rast nohtov in boleče razpoke kože, ki se celijo zelo počasi.

Težave z zobmi
Kot piše WebMD, lahko grizenje nohtov vpliva tudi na ustno zdravje, poškoduje sklenino, dlesni in dolgoročno celo ugriz.

Psihologi pojasnjujejo, da grizenje nohtov deluje kot kratkoročno olajšanje. Možgani vedenje povežejo z občutkom sprostitve, zato se navada hitro utrdi, kljub temu da dolgoročno povzroča več škode kot koristi.

Strokovnjaki se strinjajo, da kaznovanje in prisila običajno ne delujeta. Namesto tega priporočajo celostni pristop.

1. Prepoznajte sprožilce
Kot svetujejo pri UCLA Health, je prvi korak opazovanje: kdaj in zakaj začnete gristi nohte? Med stresom, dolgčasom, pred sestanki?

2. Uporabite fizične opomnike
Priporočena je uporaba grenkega laka za nohte ali zaščitnih oblog, ki delujejo kot takojšen opomnik.

3. Nadomestno vedenje
Po navedbah Healthline pomaga, če roke zaposlimo drugače, s stresno žogico, prstanom ali majhnimi fidget pripomočki.

4. Negovani nohti kot motivacija
Manikura ali gelirani nohti pogosto delujejo kot psihološka ovira, saj se posameznik težje odloči za grizenje, če so nohti urejeni.

5. Poiščite strokovno pomoč
Če je grizenje nohtov povezano z močno anksioznostjo ali občutkom izgube nadzora, strokovnjaki UCLA Health priporočajo tudi kognitivno-vedenjsko terapijo, ki se je izkazala za zelo učinkovito.

Grizenje nohtov ni le nadležna razvada, temveč pogosto signal, da telo in um potrebujeta več pozornosti. Ko razumemo njegove vzroke in se lotimo reševanja na pravi način, lahko to navado postopoma in trajno opustimo.

Vir: Net.hr, Healthline, American Academy of Dermatology, UCLA Health, WebMD