Kaj je HPV (humani virus papiloma)?

Gre za obsežno skupino majhnih virusov, med katere prištevamo več kot 95 različnih genotipov HPV. Pomembna skupina HPV so t. i. anogenitalni ali sluznični HPV. Glede na to, kakšne spremembe povzročajo, delimo anogenitalne HPV na dve najpomembnejši skupini:

- nizkorizične, ki povzročajo pri ženskah in moških genitalne bradavice ali kondilome;
- visokorizične, ki povzročajo nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, pa tudi nekatere rake zunanjega spolovila, penisa in anusa.

S HPV se sicer okuži večina žensk, a pri okoli 90 odstotkih v letu ali dveh okužba izzveni sama po sebi in brez posledic. Pri manjšem deležu žensk pa okužba napreduje in se lahko razvije rak materničnega vratu. Od okužbe do razvoja raka materničnega vratu poteče najpogosteje od 10 do 15 let. In prav na tej točki so ključni presejalni pregledi, ki odkrijejo predrakave spremembe, ki jih potem zdravniki lahko zdravijo, preden se rak sploh razvije.

Kako se prenaša HPV?

Med dejavniki tveganja za okužbo s HPV so posledično začetek spolnega življenja v zgodnji mladosti in številni spolni partnerji. Okužbe s HPV pa se lahko prenašajo pri različnih spolnih odnosih ali intimnostih, ne le pri najpogostejšem vaginalnem spolnem odnosu.

Razvoj bolezni pospešujejo tudi splošno pomanjkanje imunske odpornosti organizma, dolgoletna uporaba kontracepcijskih tablet (več kot pet let), kajenje in večje število kopij onkogenega HPV ter velikost in obsežnost okuženega mesta.

Znaki okužbe s HPV

Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Vsaj 50 % ljudi, ki so spolno aktivni, se bo enkrat v življenju okužilo s HPV-virusi. Okužba je vseeno najpogostejša pri adolescentih in mlajših odraslih, pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Okužba s HPV ne povzroča nobenih znamenj bolezni oziroma težav in 85 odstotkov okužb s HPV virusom izzveni brez trajnih posledic že v 8-12 mesecih. V približno 15 odstotkih imunski sistem ne uspe premagati okužbe, razvije se t. i. perzistentna okužba s HPV ali pa latentna okužba, ki lahko traja mnogo let in je ni mogoče dokazati. Te okužbe z visokorizičnimi HPV povzročajo nastanek tumorjev, iz katerih se lahko razvije rak.

Ali bo okužba s HPV vztrajala in ne bo sama po sebi izzvenela, je odvisno od različnih dejavnikov. Tu so zunanji dejavniki, kot je dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, številni porodi, potem so tu še notranji dejavniki, kar pomeni genetski dejavniki, delovanje spolnih hormonov, zmanjšana odpornost organizma kot v primeru okužbe s HIV. Vsaka dolgotrajna okužba s HPV ne pomeni nujno predrakave spremembe ali raka. Pri večini sicer okužba spontano izzveni, pri nekaterih pa se razvije trajna okužba, ki lahko povzroči raka materničnega vratu, večino rakov zunanjega spolovila, nožnice, zadnjika in kar 90 odstotkov genitalnih bradavic.

Zdravljenje okužbe s HPV

Za okužbo s HPV ni zdravila. Lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe, na primer predrakave spremembe materničnega vratu in rak materničnega vratu ter genitalne bradavice, pišejo na spletni strani NIJZ. 

Preventiva

Za preprečevanje okužbe s HPV je ključnega pomena, da smo zvesti svojemu spolnemu partnerju in imamo omejeno število spolnih partnerjev. Prav tako pomembna je abstinenca spolnih odnosov z rizičnimi spolnimi partnerji in pri mladih odlašanje spolnega odnosa do primerne starosti. Ključna je tudi zaščita s kondomom, ki ga je treba uporabljati pravilno in dosledno v kombinaciji z drugimi zaščitnimi sredstvi. Kondom ne prepreči okužbe s HPV, lahko pa zmanjša verjetnost prenosa.

Najučinkovitejša preventivna metoda je cepljenje proti HPV. 

Ta prepreči nastanek več kot 90 odstotkov genitalnih bradavic in primerov raka materničnega vratu. Kadar je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna. "Cepljenje je najbolj učinkovito pred vstopom v spolno življenje, ko oseba še ni bila izpostavljena okužbi s HPV. Smiselno pa je tudi kasneje, saj cepivo zaščiti pred sevi HPV, s katerimi se oseba še ni okužila," pojasnjuje Leon Meglič z ljubljanske ginekološke klinike.

Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita bistveno daljša. V raziskavah, ki že potekajo več kot deset let in pri katerih spremljajo ženske in moške, ki so že bili cepljeni, pri večini ugotavljajo visoke ravni zaščitnih protiteles in odsotnost pojavljanja bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem proti HPV (predrakave in rakave spremembe, genitalne bradavice). Zaenkrat velja, da poživitveni odmerki niso potrebni, pojasnjujejo pri NIJZ. 

Najbolj pogoste spolno prenosljive bolezni:

- klamidija,

- genitalni herpes,

- gonoreja,

- HIV/AIDS,

- HPV,

- sramne uši,

- sifilis,

- trihomonijaza.