Kaj je jod?

Jod je esencialen mineral, ki ga telo samo ne proizvaja, zato ga moramo pridobiti s hrano ali dodatki. Naravno ga najdemo v nekaterih živilih in dodajamo prehranskim dopolnilom ter nekaterim solnim začimbam. "Jod s kemijsko oznako I je esencialni element za sesalce, saj je nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov. Edina vira naravno prisotnega joda sta za ljudi pitna voda in hrana. V Sloveniji glavni vir joda predstavlja z njim obogatena jedilna sol," pojasnjujejo pri NIJZ.

Jod je potreben za tvorbo ščitničnih hormonov tiroksina in trijodtironina, ki pomagata pri nastajanju beljakovin in encimski aktivnosti ter uravnavata normalno presnovo. Brez dovolj joda ti ščitnični hormoni ne delujejo pravilno in lahko povzročijo premajhno ali čezmerno delovanje ščitnice, kar povzroči zdravstvena stanja hipotirozo in hipertirozo z različnimi negativnimi stranskimi učinki v telesu.

Hipotiroza se izraža v utrujenosti, brezvoljnosti, upočasnjenem srčnem utripu in pridobivanju telesne teže. Bolniki imajo suho in luskinasto kožo ter težje prenašajo nizke temperature, saj jih pogosto zebe. Pri hipertirozi pa se pojavljajo utrujenost, hiter srčni utrip, živčnost, tresenje rok, pospešena prebava, hujšanje, prekomerno znojenje in izpadanje las.

Znaki pomanjkanja joda

"Posledice prenizkega vnosa joda za ljudi so znane, od pojava golše pri odraslih do retardiranega razvoja novorojenčkov in malih otrok. Zato nekatere države, med njimi tudi Slovenija, prenizko vsebnost joda v prehrani svojih prebivalcev zvišujejo z obogatitvijo nekaterih osnovnih živil, npr. jedilne soli (Slovenija, Nemčija, Avstrija in Švica) kot najbolj primerne, sicer pa tudi kruha (Nizozemska) ali sladkorja. Vsebnost joda v jedilni soli, ki se trži v Sloveniji, je 25mg KI/kg soli oz. med 20 in 30mg KI/kg soli," pišejo na spletni strani NIJZ.

Simptomi pomanjkanja joda in s tem povezane motnje ščitnice lahko vključujejo:

- otekanje ščitničnih žlez v vratu,

- vidna bulica (golša) na vratu,

- povečanje telesne mase, utrujenost in šibkost,

- izpadanje las,

- suha koža,

- upočasnjen srčni utrip,

- težave z učenjem in spominom.

Katera živila vsebujejo jod?

Morske alge, kot so alge nori, kombu in wakame, so eden najboljših prehranskih virov joda. Drugi dobri viri vključujejo ribe in druge morske sadeže ter jajca. Jod se nahaja tudi v jajcih in mlečnih izdelkih, vendar se količina tega razlikuje. Rastlinske pijače, ki se uporabljajo kot mlečni nadomestki, kot so sojine in mandljeve pijače, vsebujejo relativno majhne količine joda.

Testenine niso vir joda, razen če so pripravljene v vodi, ki vsebuje jodirano sol, saj absorbirajo nekaj joda, zelo malo joda vsebuje tudi večina komercialno pripravljenega kruha. Glavni vir joda v naši prehrani pa je jodirana kuhinjska sol. Živila z največjo vsebnostjo joda so:

- morske alge (nori, kelp, kombu in wakame),

- ribe, školjke (polenovka, konzervirana tuna, ostrige in kozice),

- namizne soli z oznako jodirana,

- mlečni izdelki (mleko, sir in jogurt),

- jajca,

- goveja jetra,

- piščanec,

- okrepljena formula za dojenčke.

Koliko joda na dan?

Ščitnica za sintezo hormonov nujno potrebuje jod. "Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasli dnevno zaužili približno 150 mikrogramov joda. Glavni vir joda v naši prehrani je jodirana kuhijska sol. Kilogram soli vsebuje 25 miligramov joda. Če je pojemo dnevno šest gramov, dobimo s tem primerno količino joda. Veliko ljudi pa pri nas zaužije dnevno več kot šest gramov soli, tako da dobimo s hrano tudi do 300 mikrogramov joda, kar je za zdravo ščitnico še povsem varna količina. Raziskave, opravljene na naših tleh po zvečanju vsebnosti joda v soli v letu 1999, kažejo, da je vnos joda v Sloveniji ustrezen. Za zdrave odrasle dodaten vnos joda v obliki vitaminskih pripravkov ni potreben," pravi dr. Simona Gaberšček.

Količina joda, ki jo potrebujete vsak dan, je odvisna od vaše starosti.

Priporočljivi povprečni vnos joda je od 100-150 g/dan (WHO, 1996). Slovenija sledi priporočilom Nemčije in Avstrije, kjer je priporočeni dnevni vnos joda za otroke:

- od 1-4 leta 100 g/dan,

- od 4-7 leta 120 g/dan,

- od 7-10 leta 140 g/dan,

- od 10-13 leta 180 g/dan,

- od 13-15 leta 200 g/dan.

In za odrasle:

- do 51. leta 200 g/dan,

- za nosečnice 230 g/dan,

- za doječe matere 260 g/dan.

Kaj se zgodi, če zaužijete preveč joda?

Dolgotrajno jemanje visokih odmerkov joda lahko spremeni način delovanja vaše ščitnice, kar lahko vodi do različnih simptomov, kot je povečanje telesne mase. Če jemljete dodatke joda, jih ne zaužijte preveč, saj bi vam to lahko škodovalo. Jemanje 0,5 mg ali manj dodatkov joda na dan verjetno ne bo povzročilo škode.

Vir: verywellhealth.com, webmd.com, nhs.uk, NIJZ