Med menstruacijo se skozi vagino izločata kri in tkivo iz maternice. Kri je praviloma temnejše barve, saj so v njej tudi maternična sluz, delčki endometrija in vaginalni izločki, barva pa je obenem odvisna tudi od tega, koliko časa se je kri zadrževala v telesu. "Ženska v prvih dveh dneh izgubi več kot polovico celotne menstrualne krvi, zato je krvavitev takrat najobilnejša in je menstruacija temno rdeče obarvana. Ko menstruacija pojenja in postane šibkejša, se pogosto spremeni tudi barva, ki postane svetlejša. Črna ali rjava barva krvi, ki se pogosto kapljično pojavlja ob koncu krvavitve, je posledica stare, oksidirane krvi," je razložila licencirana svetovalka za naravno plodnost, RDT-terapevtka in diplomirana medicinska sestra Alison Kogoj.

Na barvo krvi lahko poleg stopnje menstrualnega ciklusa vpliva tudi življenjski slog ženske, predvsem prehrana in telesna aktivnost. "Pri ženskah, ki imajo denimo prenizko telesno težo, recimo kot posledico motenj hranjenja ali intenzivne telesne aktivnosti, se pogosto srečujemo z zelo šibkimi krvavitvami. Menstruacija je lahko pri njih svetlo rdeče ali celo rožnate barve," je pojasnila.

Če torej ženska denimo prične kakšno (neprimerno) dieto za hujšanje in pri njej nekaj časa vztraja, se lahko hujšanje sčasoma izrazi tudi pri krvavitvi, ki bo postala šibkejša in svetlejša. Vodena kri je lahko posledica premajhne količine železa v krvi, sivordeča barva menstruacije, ki jo lahko spremlja tudi neprijeten vonj, pa je pogosto posledica okužbe s spolno prenosljivo boleznijo. Temna krvavitev z veliko strdki je lahko posledica nepravilnega razmerja med estrogenom in progesteronom, kar pa je pogosto posledica stresa in nezdravega življenjskega sloga, je nanizala.

Kdaj je treba h ginekologu?

Posebno dolgo krvavitev ženske doživimo po porodu, ko tako imenovana čišča traja od šest do osem tednov. Na začetku je močnejša in tudi bolj temno rdeče obarvana, sčasoma pojenja in postane bolj svetlo rdeča in rjavkasta. "Obisk ginekologa je potreben, če je čišča po šestih tednih še vedno močna in se ne ustavlja, če so v krvi pomešani tudi večji črni kosi, če ima čišča intenziven in neprijeten vonj ali če jo spremlja povišana telesna temperatura," je pojasnila.

Po besedah Alison Kogoj zahtevajo posvet z ginekologom tudi določene spremembe v menstrualnem ciklusu. Med njimi je naštela zelo močne in nevzdržne bolečine v času menstruacije, zelo močne krvavitve in več kot osem dni trajajoče krvavitve, odsotnost menstruacije, cikle, daljše od 35 dni (zaradi suma na policistične jajčnike), rjave kapljične krvavitve med dvema menstruacijama in nenavadno sivordečo menstruacijo, ki je lahko posledica spolno prenosljive bolezni.

Praviloma ni razloga za preplah, a vseeno se opazujte

Dejstvo je, da ima vsaka drugačno menstruacijo, "in kar je za eno normalno, za drugo morda ni. Bi pa rekla, da se barva menstruacije v klinični praksi ne ocenjuje, in redkost je, da se (le) na podlagi barve ocenjuje neko patološko stanje. Če ni kakšnih večjih in res očitnih odklonov glede barve menstruacije, potem se temu ne namenja dosti pozornosti."

"Ženska, ki opazuje svoj cikel in svojo menstruacijo, zna prepoznati odstopanja od svojega fiziološkega stanja," je prepričana svetovalka za naravno plodnost in po njenih besedah se lahko ob opaženih spremembah v ciklusu vpraša: "Kaj se trenutno dogaja z menoj in v mojem življenju?" Drugačna menstruacije je namreč nemalokrat simptom nekih zunanjih sprememb, ki kličejo po pozornosti in kažejo, da je morda čas za spremembo, je izpostavila.

Barva menstruacije načeloma ni razlog za preplah, lahko pa je kazalec splošnega počutja in določenih sprememb. Pomembno je, da vsaka ženska pozna svoje telo in da natančno ve, kakšna je zanjo normalna menstruacija. V vsakem primeru je popolnoma običajna barvna paleta, ki sega od svetle živordeče do temno rjave ali črne. Siva lahko nakazuje vnetje, ob morebitni krvavitvi med nosečnostjo pa se je vselej treba posvetovati z ginekologom.